21
Marec
2014
>
16
April
2014
Galerija Alkatraz Vas vljudno vabi na praznovanje enakonočja z odprtjem razstave, koncertom in pripovedmi, v okviru dogodka Prostosti, umetniškega kolektiva AAI z Mirkom Mallejem in Petrom Ciuho in sopotniki kolektiva. Dogodek se prične v petek, 21. marca, ob 18. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto, se nadaljuje pri Lipi srečanj na Muzejski ploščadi ter v Hostlu Celica. Dogodek bo trajal približno 4 ure.
16. aprila bo galerija odprta od 10.00 do 12.00.
Razstava v Galeriji Alkatraz je razdeljena na dva dela. V prvem delu bomo spremljali umetniška dela mednarodnega kolektiva Articulation Artistica International (A.A.I.). V drugem bo predstavljen slikarsko-glasbeni koncept barvno dirigiranje Mirka Malleja, sicer tudi člana A.A.I, dela Petra Ciuhe in slike Tineta Škrlj-Jakomina. Otvoritev razstave v Galeriji Alkatraz je del širšega programa kolektiva, ki bo na otvoritveni dan organiziral praznovanje enakonočja. To bo dogodek, sestavljen iz množice umetniških izrazov. Pričel se bo v Galeriji Alkatraz, se nadaljeval pri Lipi srečanja na Muzejski ploščadi in naprej v Hostlu Celica. Program se bo na teh točkah neprekinjeno izvajal ves čas praznovanja, trajal pa bo približno štiri ure.
Skupina A.A.I. je nastala leta 2009 na pobudo pesnikov iz Južne Amerike, z željo po večjim dialogu in dobesedni izmenjavi poezije, filozofije in umetnosti. Besedila A.A.I. so večinoma prikazana v dialogu z glasbo, odrskimi in vizualnimi umetnostmi in so skupno delo celotnega kolektiva. Poezijo umetniki predstavljajo tudi v živo, skupaj z glasbo in s projekcijami avtorskih podob, videa in mednarodnimi on-line konferenčnimi povezavami med člani, ki se umetniškim dogodkom pridružujejo z branjem, glasbo ali gibom. Njihovi dogodki so spontani, v njih pa skupina tako ali drugače prisotnih umetnikov ustvarja več nivojev obsegajočo umetnino, ki se pred očmi gledalk in gledalcev spreminja iz trenutka v trenutek.
Način dela kolektiva A.A.I. je povezan z ideali, ki so v AKC Metelkova mesto dobro poznani. A.A.I. je umetniški kolektiv, ki skozi klasični slikarski medij, poezijo in performans pristopa k oblikovanju celostne umetnine. Ustvarjalci delujejo kot kolektiv, v katerem vsak umetnik ustvarja s pomočjo lastnega medija (glasbe, poezije, slikarstva, …). Bistvo članov A.A.I. je torej kolektivizem, (1) ki na prvo mesto postavi vzor skupinskega dela kot celote. Zgodovina Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto kaže, da je podobna motivacija srž njenega ustvarjalnega bistva. Tradicija sodelovanja ustvarjalcev z različnih področij sega v začetke zgodbe Mreže za Metelkovo, ki je bila ustvarjena kot enotna fronta posameznikov in organizacij, ki so zastopale širok spekter takratnega kulturnega prostora. Spontan festival dogodkov ob zasedbi leta 1993 je zaznamovalo prepletanje raznovrstnih umetniških medijev. Tudi v najbolj temačnih dnevih brez elektrike in vode se je metelkovsko medpanožno sodelovanje (2) izkazalo kot ena najboljših rešitev za organiziranje skupnosti, ki je hkrati izraz njenega duha. Le-to je generiralo sodelovanja, kot je bila skupina Ognjenih kiparjev (povezovala je umetnost, ples in glasbo), baletne predstave in interdisciplinarne festivale, ki so združevala vsestranske ustvarjalce. Celostna umetnina Metelkova, tako kot jo definira Saša Nabergoj (3) je Metelkova par exellence. Projekti kot je razstava kolektiva A.A.I., so nadaljevanje tovrstnih tradicij znotraj AKC Metelkova mesta in ji dodajajo globlji smisel in pomen ter vračajo svežino spominom iz njenih začetkov.
V to se vklaplja slikarska instalacija Mirka Malleja Harmonija sfer, ki združuje likovno umetnost z glasbo. Na podlagi metode glasbene grafike, pedagoške metode v pouku likovne umetnosti na nekaterih osnovnih šolah na Dunaju na začetku 20 stol., ki je raziskovala risanje in slikanje ter likovne forme, ki izražajo glasbeno dogajanje, je tudi Mirko Malle oblikoval svoj avtorski koncept barvnega dirigiranja. Le-tega vidi kot požitev slike kot medija, ki na ta način preseže meje tradicionalnega razumevanja likovnega ustvarjanja. Povezava glasbene grafike z barvnim klavirjem je njegov koncept vizualizacije glasbe. Gre za sliko, ki je obenem svetlobno-barvno-glasbena animacija. Avtor skuša s prikazom likovnega gibanja in vtisom izžarevanja svetlobe, ki ga nadgradi z dodajanjem svetlobnih teles in matematično določenimi glasbenimi razmerji, doseči sozvočje med barvami in osnovno likovno zamislijo. Pri tem izhaja iz antične filozofije pitagorejcev, ki so menili, da glasba neposredno vpliva na človeka ter ima zato zmožnost vpliva tudi na njegovo dušo. Pitagorejska filozofija uči, da ima vse v vesolju lastnost oddajanja zvokov, vibracij oziroma tonov (harmonije sfer). Pitagora je spoznal, da je glasbena razmerja možno matematično določiti. (4) Peter Ciuha je ustvaril računalniški program, ki ta razmerja določa in jim izračuna barve. Mirko Malle jih je pretvoril v podobe in zanimivo instalacijo, ki bo razstavljena v Galeriji Alkatraz.
Sebastian Krawczyk, Ana Grobler
Mirko Malle je bil rojen leta 1984 v Celovcu. Študiral je na Pedagoški fakulteti v Mariboru (smer likovna pedagogika) in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (smer slikarstvo), kjer je zaključil študij pri prof. Gustavu Gnamušu. Študijsko se je izpopolnjeval na Faculdade de Belas Artes v Portu, na Portugalskem. Živi in dela v Ljubljani ter na avstrijskem Koroškem.
Razstavljal je na mnogih skupinskih (Celica, Ljubljana, 2008; Galerija Velenje, 2008; FBAUP, Porto, Portugalska, 2009; Hlebec-Kog, Kog, 2012; Hiša umetnikov Celovec/ Künstlerhaus Klagenfurt, trans.form4, Celovec, 2013, ...) in samostojnih razstavah ( Projekt 360, Maribor, Velenje, Celovec, 2006; Stereo, Celovec, 2006; SPÖ-Zentrale, Celovec 2007; Auschlössl, Gradec, 2007; Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju, 2008; nastop slikanja glasbe v živo v cerkvi svete Marije Alietske, Izola, 2013, ...).
Od leta 2011 je član kolektiva AAI-Articulacion Artistica Internacional, s katerim je sodeloval na več razstavah in dogodkih (k&k-center Šentjanž/St. Johann, Avstrija: razstava Harmonija sfer. Barvno dirigiranje in svetlobne slike s poezijo, 2011; Galeriji Zarja in Vprega/Vorspann, Železna kapla/ Eisenkappel, Avstrija: na prehodu/ am Übergang, 2012; Likovni salon, Celje: Vstop prost, festival urbanih umetniških akcij, intervencij, performansov in inštalacij, 2012; Gornjesavski muzej, Jesenice, Sprevod, slikarska razstava s performansom, 2013, ...).
Peter Ciuha, rojen leta 1968 v Ljubljani. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (leta 1992 je diplomiral pri prof. Janezu Berniku, leta 2001 zaključil magistrski študij) in specialistični študij grafike na ALUO pri Lojzetu Logarju (1997). Od leta 2012 je docent za predmet grafika na ALUO v Ljubljani. Je dobitnik več priznanj (med drugimi posebni priznanji mednarodne žirije na 21. Mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, leta 1995 in na 24. Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani za fraktalno instalacijo Maternica leta 2001). Je likovni pedagog in soavtor več učbenikov za Likovno vzgojo.
V svoji umetniški praksi raziskuje tudi matematične odnose med barvo in glasbo in razvija sistem igranja na inštrumente s pomočjo barvnih znakov, ki prikažejo harmonične odnose med toni. Glasbene vizualizacije povezuje z ustvarjanjem fraktalne grafike. Sodeloval je na več kot 50 razstavah v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Franciji, Hrvaškem, Angliji, Španiji, Norveškem, Združenih arabskih emiratih, Portugalskem in Nemčiji.
Tine Škrlj Jakomin (1976) univ. dipl. inž. arhitekture, deluje kot grafični oblikovalec in načrtovalec svetlobe. Imel je dve samostojni, sodeloval pa je na nekaj skupinskih razstavah. Je član A.A.I., o svojih slikah pa pravi, da so nekonceptualne. Osnovno izhodišče njegovih razstavljenih slik so fraktali, vzorci, ki so bili generirani v računalniškem programu za vizualizacijo fraktalov in nato natisnjeni na platno. Natisnjeno nato umetnik poslika z oljnimi barvami; meja med tiskom in oljem se popolnoma spoji ter zabriše ter tako zlije digitalno z analognim v eno. V procesu preslikana digitalna zasnova se spremeni v fantastične podobe psihedeličnega popotovanja. Podobe, ki prekrijejo fraktale, avtor spontano črpa iz nezavednega, zato pravi, da jih je težko razložiti in povezati v celoto. Vseeno je rdeča nit vseh slik bela pika na sredini platna, ki osredišča naslikani svet. To je portal skozi katerega hodi Popotnik Praznine, oseba, ki se prikazuje na vseh slikah. Popotnik skozi svetove doživlja različne preobrazbe, dokler se na koncu popolnoma ne spoji z vsem, kar ga obdaja, dodaja avtor.
(1) Aljaž Pogačnik, zloženka ob razstavi in umetniškem dogodku “Sprevod” članov mednarodnega umetniškega kolektiva A.A.I. in slikarsko-glasbene instalacije Barvno dirigiranje Mirka Malleja, Gornjesavski muzej Jesenice, 2013
(2) Medpanožno sodelovanje je izraz, ki je značilen za metelkovsko retoriko devetdesetih let. Pomeni sodelovanje med ustvarjalci iz različnih kulturnih področij. Saša Nabergoj piše (op. 3): ”Termin se je uveljavil za opredelitev festivalov, ki jih je zgeneriral in organiziral Andrej Morovič v drugi polovici 90-ih.”
(3) Saša Nabergoj, Gesamtkunstwerk Metelkova mesto, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo , XL, 2013, (št. 253): str. 31 – 43, Ljubljana, Študentska založba.
(4) Aljaž Pogačnik, nav. delo