26 Maj 2008 > 22 Junij 2008 Kustosinja: Jadranka Ljubičič
V civilizaciji, ki je postavila spremembo za svoj temelj, je posameznikom čedalje težje najti nekaj, na kar se lahko oprejo. Ta 'vrženost v svet' postane še toliko bolj kruta, ko spoznamo, da so tudi vrednote izgubile svoj temelj in postale podobne blagu v samopostrežbi, kjer si vsak vzame le tisto, kar mu ustreza. Ta izgubljenost središča, ki bi dajalo ljudem oporno točko, se kaže tudi v arhitekturi. Minili so časi Arhimeda, ki je dejal, 'dajte mi oporno točko in premaknil bom svet'. Popolno stabilnost in navidezno večnost piramid so zamenjali v nebo štrleči nebotičniki, ki se zdijo kot poskus negiranja oziroma mahinacije fizikalnih zakonov, nekaj nemogočega, nekaj iluzornega. Ta kontrast med nekdanjo solidnostjo in nespremenljivostjo ter konstantnimi spremembami in navidezno krhkostjo je temelj pričujočih del.
»Solidno« je mišljeno v arhitekturnem smislu, ki se nanaša na zaželeno lastnost kakovosti glede materiala, izdelave, konstrukta, torej pri gradnji temeljev. Galerijski prostor je za umetnika osnova za raziskovanje/odkrivanje temeljev, ravnovesja in solidnosti. Gre za več nivojev raziskovanja, ki se odražajo na materialni, formalni in konceptualni ravni.
Človeško bivanje in kulturne spremembe so v času in prostoru preoblikovali družbene temelje. Elementi, ki so bili konstitutivni del človeškega bivanja, so razvrednoteni in izgubijo svojo izhodiščno pozicijo, torej izgubijo svojo trdno bazo in postanejo »ne-solidni«.
Skozi različna raziskovanja in prepletanja/komunikacije med različnimi mediji, koncepti, materiali se avtorja spuščata v polje odkrivanja odnosov in transformacije pomenov znotraj sodobne družbene realnosti. Pri tem odigra pomembno vlogo raziskovanje prostora in arhitekturnih form, ki so nedvomno vpete v posameznikov fizični in psihični prostor.
Jadranka Ljubičič