Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
10
Maj
2011
>
24
Maj
2011
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave v torek, 10.maja, ob 20.uri
Vljudno vabljeni tudi na vodstvo po razstavi v četrtek, 19. maja, ob 13. uri in v ponedeljek 23.maja, ob 18.uri.
Kuratorica: Jadranka Ljubičič
Umetniška dela na razstavi Trenutki možnosti uokvirjajo odnosi med osebnim in družbenim; preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Vsak posameznik dnevno sprejme veliko odločitev, nekatere izmed njih so odločilne le zanj, vpliv drugih se širi dlje. Včasih je bistvenega pomena že ena sama izbira med delovanjem in mirovanjem. Ta lahko spremeni tok dneva, meseca ali desetletja.
"Ljudi lahko delimo na tiste, ki naseljujejo svoja življenja, kot da so nadomestni prostori in na tiste, ki življenja enačijo s samimi sabo", je zapisala Susan Sontag.1 Stvarnost lahko doživljamo na več načinov, že samo v času bivamo na različnih ravneh. Proces dojemanja sveta se prikazuje kot fluiden prostor, v katerem se srečujejo navidezna sedanjost, skrita preteklost in virtualna prihodnost; prisotne kot sestavi-si-sam kocke. Razstava Tine Smrekar se dotika prav tega. Opazovalcu želi ozavestiti obstoj možnosti, ki v trenutkih odločitve vodijo v različne uresničitve prihodnosti. Zanimata jo naboj, ki se skriva v prepletu preteklosti, sedanjosti in možnih prihodnosti ter vzgib, ki povzroči da se nekaj zgodi ali ne zgodi.
Krožniki in skodelice iz serije fotografij Razpoke v zgodbi, so, čeprav poškodovani, še vedno v gospodinjski uporabi predvsem zaradi svoje sentimentalne vrednosti, saj preteklim spominom omogočajo prisotnost v vsakodnevnem dogajanju. Kot v eni izmed enajstih zgodb s skupnim naslovom 11'09"012 kratkega igranega filma Seana Penna, kjer se zdi, da se glavni junak, osamljeni starejši vdovec, pogovarja z ženo. V resnici govori njenim oblekam. Čustveni naboj preteklih spominov je gonilna sila njegove sedanjosti; moč ljubezenskega odnosa med njim in njegovo ženo mu omogoča spopad z življenjem po njeni smrti. Krožniki in skodelice Tine Smrekar prikazujejo enak proces. Spomini kot nevidno, a vseprisotno polje, ki nas obdaja, se sidrajo v predmetih, ki postanejo nosilci preteklosti. Slike preteklosti predstavljajo sestavni del konstrukcije stvarnosti, ki jo modelira vsak posameznik.
Tudi pojem prihodnosti preveva posameznikove predstave o stvarnosti. Predstava o prihodnosti je mnogokrat dinamična, usmerjena lahko negativno ali pozitivno. Ko je vnaprej nepreklicno in brezupno določena, se razvije destruktivni pogled na življenje. Fatalizem in žalost, ki se pojavita kot naravna reakcija na vnaprejšnjo določenost, sta omiljena v seriji dvanajstih fotografij Ducat prihodnosti. Dvanajst bližnjih fotografij umetničinih kavnih usedlin, pripravljenih po predpisanem postopku za prerokovanje nudi ducat možnosti interpretacij in ponuja izbiro med prihodnostmi. Avtorica se v njih dotika vprašanja (pre)determiniranosti in svobodne volje ter vere v eno ali drugo. Če iz ostankov ene usedline lahko zares razberemo prihodnost, potem ni prostora za upanje in vsak poskus spremembe je obsojen na propad. Tina Smrekar poudarja pomen upanja, pozitivnega, konstruktivnega elementa prisotnosti, ki posledično omogoča prihodnost v sedanjosti, ki je puščica nad vektorjem, ki prikazuje pot, smer in smisel.
Od tega kakšna bo bilanca preteklosti, ocena sedanjosti in projekcija prihodnosti, so pogosto odvisna dejanja posameznika. Video Ali bomo tudi mi kdaj pogumni, ki predstavlja fotografije dogajanja na kairskem trgu Tahrir, poskuša videti egiptovske demonstracije, kot korelacijo vseh treh elementov. Podrobnosti njihovih medsebojnih povezanosti, ki omogočajo masovni izbruh energije, so za gledalca skrivnost. V delu Trenutek možnosti umetnica vseeno poskuša na obiskovalcu testirati posamezne odločitve, zanima jo kaj je tisti vzgib, ki vodi v aktivnost ali pasivnost. Opazovalec na polici vidi kozarce iz mavca, polnjene z barvno tekočino, ki jih programirana ročica potiska naprej, dokler ne padejo na tla in se razbijejo, barva pa se razlije. Gledalec je soočen z odločitvijo: lahko ostane pasiven opazovalec dogajanja ali pa ustavi proces. Za odločitev ima manj kot eno sekundo. Avtorico zanima kaj je tisto, kar vzpodbudi osebo, da reagira ali ostane pasivna.
Umetnico navdušuje dejstvo, da so demonstracije na trgu Tahrir v Kairu po vsem svetu sprožile iskrico upanja, da je kolektivna fizična prisotnost zmožna generirati spremembe in da množične demonstracije tukaj in sedaj niso nujno stvar preteklosti. Morda pa jo še bolj kot to zanima tisti ključni trenutek, ko mirovanje preide v delovanje. To so trenutki napolnjeni z najrazličnejšimi pomeni, sestavljeni iz nezadovoljstva s sedanjostjo in preteklostjo kot tudi s strahom pred nejasno prihodnostjo. A vprašanje, kateri vzgib vpliva na to, da se posameznik odloči sodelovati ali ne-sodelovati, ostaja odprto.
Sebastian Krawczyk in Ana Grobler
Sebastian Krawczky je prostovoljec Evropske prostovoljske službe. Izvedba tega projekta je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina projekta je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
