Tadej Pogačar / Petnajst do dveh

13 April 2011 > 06 Maj 2011 Vljudno vabljeni na odprtje zaključne razstave 13. letnika šole Svet umetnosti v sredo, 13. aprila, ob 20. uri v Galeriji Alkatraz, Metelkova mesto.
Vabljeni tudi na vodstvo po razstavi 6.maja, ob 18.uri v galeriji Alkatraz. Po razstavi bo vodil Vladimir Vidmar, sokustos in udeleženec trinajstega letnika šole Svet umetnosti. Vodstvu bodo prisostvovali tudi ostali kustosi, predvidoma pa tudi umetnik.

Svet umetnosti, šola za kustose in kritike sodobne umetnosti, 13. letnik

Tadej Pogačar: Petnajst do dveh

Umetnik: Tadej Pogačar

Kustosi: Ana Grobler, Iva Kovač, Yasmín Martín Vodopivec, Špela Pavli, Lara Plavčak, Vladimir Vidmar, Asta Vrečko, Mojca Založnik

Mentorja: Jože Barši, Nevenka Šivavec

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Leta 1994 je Moderna galerija povabila Tadeja Pogačarja in njegovo institucijo P.A.R.A.S.I.T.E. muzej, k interveniranju na razstavi del, ki so bila nedavno vključena v galerijsko zbirko. S svojim delom, naslovljenim Petnajst do dveh, je Pogačar posegel v razstavo tako, da je galerijski prostor spremenil v čakalnico. Nad osrednjim vhodom v sobo je obesil nedelujočo uro, nastavljeno na petnajst minut do dveh, čas, ko so se zaposleni že pripravljali na odhod iz službe. Izhodi v druge razstavne prostore so bili označeni z napisi smeri neba, vendar ne v pravilnem vrstnem redu, na sredino pa so bili v dveh vrstah postavljeni stoli.
Umetniška intervencija je z minimalnimi sredstvi in s formalnim razkorakom med tem delom, ki ni nikoli našlo poti v zbirko Moderne galerije, in razstavljenimi, ki so postala del te kolekcije, apelirala na idejo čakanja umetnika in umetniških del na pristojne institucije, ki imajo moč umetniška dela potrditi, zgodoviniti, privzdigniti ali zavreči.
Reformulacija dela Petnajst do dveh v letu 2011 ne pomeni trendovskega re-enactmenta, temveč ogoljevanje, radikaliziranje pozicije produkcije vednosti. V institucijo Pogačar vstopa kot v kraj prikazovanja, v prostor, kjer se vršita klasifikacija in uvrščanje, kjer delujejo mehanizmi institucije, njen red, njena cedila, kode in zbirke, ki omogočajo konstrukcijo zgodovine. Pogačarjev namen zato ni rušenje institucije, ampak s prikazovanjem mesta, ki določa načine in logiko izbiranja, hkrati pokazati tudi svojo pozicijo vstopa in prikazovanja. Pri tem gre vendarle za samoproizvajajoč se diskurz, saj institucija ni tista, ki proizvaja pravila, temveč pravila sama ustanovijo določen fenomen kot institucijo. Z drugimi besedami – gre za postavljanje neke strukturne točke pod drobnogled. Če je pri prvotnem delu Pogačar v okviru psevdoinstitucije P.A.R.A.S.I.T.E. vstopil v specifičen, z vsebino napolnjen prostor, katerega smoter je privabljanje iz nevidnosti v vidnost, iz nevednosti v sistem vednosti (umetnostni sistem), je danes sam poseg vse, kar je ostalo. Ni več pozitivne vsebine, ki bi jo bilo potrebno skozi mehanizme institucije zgodoviniti, ji dodeliti status. Vendar pa to ne vpliva na mehanizme delovanja nekega prostora, ki ga prežemajo institucionalne kode. Sla institucionalnega aparata po produkciji vednosti je odporna na vsak manko, kajti mehanizem deluje univerzalno, ne oziraje se na spreminjajoče parametre. Ura je petnajst do dveh, delovni čas se počasi izteka, uslužbenci bodo kmalu odšli domov, a koleščki mehanizma se nemoteno gibljejo naprej …
Pogačarjev jezik se infiltrira v jezik muzeja. S tem muzej prisili, da množi in reprezentira s svojim že zasnovanim jezikom hkrati tudi del jezikovnega in vizualnega koda umetnika. Torej, kljub temu da bo tudi ta intervencija prešla skozi enake mehanizme, ki jih je problematizirala, in tako vstopila v Vednost, bo hkrati z vsako svojo reprodukcijo znotraj tega sistema ponovila svojo osnovno kritično gesto.

Ana Grobler, Iva Kovač, Yasmín Martín Vodopivec, Špela Pavli, Lara Plavčak, Vladimir Vidmar, Asta Vrečko, Mojca Založnik

Tadej Pogačar (r. 1960) je umetnik in umetniški direktor Centra in Galerije P74 v Ljubljani. Po študiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je zaključil tudi podiplomski študij. V obdobju 1994–1999 je bil glavni urednik revije M'ARS, osrednje revije za sodobno umetnost. Je ustanovitelj in direktor P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah sodobne umetnosti: na 10. Istanbulskem bienalu, San Francisco Art Institute, 49. bienalu Sao Paulo, 3. Tirana bienalu, ZKM Karlsruhe, 49. beneškem bienalu, v Stedelijk muzeju, muzeju Arte Carillo Gil v Mexico Cityju, Muzeju moderne umetnosti na Dunaju, muzeju Moderna museet v Stockholmu in drugih. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim nagrado Franklin Furnace v New Yorku (2001), nagrado trend za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti (2008) in Jakopičevo nagrado, osrednjo nacionalno nagrado za likovno umetnost (2009).

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Aprila 2010 se je začel  trinajsti letnik prenovljene šole Svet umetnosti, ki je zasnovan na podlagi večletne raziskave o različnih kuratorskih programih, analize kuratorske prakse, posvetov z relevantnimi domačimi in mednarodnimi strokovnjaki ter ovrednotenja preteklega programa. 13. letnik je sestavljen iz dveh semestrov: prvi semester (april–junij 2010) je bil posvečen pridobivanju umetnostnozgodovinskih, teoretskih in metodoloških znanj, drugi semester (september 2010–maj 2011) pa kuratorskim in kritiškim študijam in preizkušanju v praksi. Prvi semester je obiskovalo 11 udeležencev, v drugi semester se jih je vpisalo 8, pod mentorskim vodstvom Nevenke Šivavec in Jožeta Baršija pa so se ukvarjali s koncipiranjem in izvedbo zaključne razstave.

Tečajniki, Ana Grobler, Iva Kovač, Yasmín Martín Vodopivec, Špela Pavli, Lara Plavčak, Vladimir Vidmar, Asta Vrečko, Mojca Založnik, so izbrali monografsko razstavo, kar je v zgodovini šole redkost (leta 2008 je razstavljal romunski umetnik Mircea Nicolae, vse ostale razstave pa so bile skupinske).

Končno dejanje enoletnega kuratorskega izobraževanja je tako samostojna razstava Tadeja Pogačarja, sodelovanje pa se bo nadaljevalo tudi junija na umetnikovi pregledni razstavi v Muzeju savremene umetnosti Vojvodina v Novem Sadu.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Tadej Pogačar: Petnajst do dveh, 1994

Leta 1994 je Moderna galerija povabila Tadeja Pogačarja in njegovo institucijo P.A.R.A.S.I.T.E. muzej, da intervenira na razstavi del, ki so bila nedavno vključena v galerijsko zbirko. S svojim delom, naslovljenim Petnajst do dveh, je Pogačar posegel v razstavo tako, da je galerijski prostor spremenil v čakalnico. Nad osrednjim vhodom v sobo je obesil nedelujočo uro, nastavljeno na petnajst minut do dveh, čas, ko so se zaposleni že pripravljali na odhod iz službe. Izhodi v druge razstavne prostore so bili označeni z napisi smeri neba, vendar ne v pravilnem vrstnem redu, na sredino pa so bili v dveh vrstah postavljeni stoli.

Umetniška intervencija je z minimalnimi sredstvi in s formalnim razkorakom med tem delom, ki ni nikoli našlo poti v zbirko Moderne galerije, in razstavljenimi, ki so postala del te kolekcije, apelirala na idejo čakanja umetnika in umetniških del na pristojne institucije, ki imajo moč umetniška dela potrditi, zgodoviniti, privzdigniti ali zavreči.

Produkcija: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana / Svet umetnosti

Koprodukcija: KUD Mreža / Galerija Alkatraz

Podpora: Mestna občina Ljubljana, Oddelke za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS

Zahvala: Tea Finžgar Plavčak, Moderna Galerija Ljubljana, Železniški muzej  - Slovenske Železnice, Mladen Bogič, Miran Verbinc

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Svet umetnosti, šola za kustose in kritike sodobne umetnosti od leta 1997 vzpostavlja celovit in mednarodno zastavljen infrastrukturni sistem izobraževanja za mlade kustose, kritike, teoretike in raziskovalce sodobne umetnosti. Tečaj za kustose – kot eden od segmentov šole – dolgoročno in sistematično vzpostavlja platformo za razumevanje sodobne umetnosti in uči mlade, bodoče kustose, organizatorje, teoretike, kritike itd. znanja in veščin za strokovno delovanje v svetu sodobne umetnosti. Program vključuje predavanja, seminarje, delavnice, raziskovalno delo, module o praktičnem delu kustosa, študijske ekskurzije in prakso v galerijah. Proces pa sestavljajo organizacija dogodkov, obiski ateljejev, srečevanja s kustosi, umetniki, teoretiki in pisci ter skupinsko delo pri konceptualiziranju in izvedbi razstave sodobne umetnosti pod mentorskim vodstvom.

Vodja šole: Saša Nabergoj

Koordinatorka šole: Sonja Zavrtanik

VEČ NA STRANI SVETA UMETNOSTI

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, http://www.scca-ljubljana.si

Tel.: (01) 431 83 85, kontaktna oseba: Dušan Dovč, 051 361 681, production.manager@scca-ljubljana.si

Program Zavoda SCCA-Ljubljana podpirata MOL, Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Fotografije z otvoritve: Sunčan P. Stone