Sounding Spomenik: Sledi spomina
20
April
2026
>
18
Maj
2026
Vljudno vabljene_i na otvoritev multimedijske razstave "Sounding Spomenik: Sledi spomina" v Galerijo Alkatraz, v ponedeljek, 20. aprila, ob 19. uri. Vabljene_i tudi na ostale spremljevalne dogodke razstave z Beti Žerovc, Lino Rico, Manjo Ristić in Jernejem Babnikom Romaniukom.
Sounding Spomenik: Sledi spomina
– Pet let raziskovanja, dokumentiranja in refleksije –
Multimedijska razstava
20. april–18. maj 2026
Galerija Alkatraz / AKC Metelkova mesto, Ljubljana
Razstava bo v četrtek, 7.5. odprta od 19.15 do konca dogodka.
Kako zveni spomenik?
𝗦𝗼𝘂𝗻𝗱𝗶𝗻𝗴 𝗦𝗽𝗼𝗺𝗲𝗻𝗶𝗸 je dolgoročni raziskovalni projekt, ki se posveča zvočni dimenziji spomina, vpisanega v abstraktne monumentalne spomenike nekdanje Jugoslavije. Namesto da bi jih obravnaval zgolj kot vizualne objekte, jih razume kot resonančna telesa – kot prostore, kjer se prepletajo material, zgodovina in okolje.
Spomeniki, posvečeni revoluciji in narodnoosvobodilnemu boju, so v času socialistične Jugoslavije igrali pomembno vlogo pri oblikovanju kolektivnega spomina. Bili so hkrati politični in simbolni ter del širšega mednarodnega umetniškega prostora. Njihovi pomeni danes niso več enoznačni. Kot opozarja dr. Beti Žerovc, so ti spomeniki skozi čas živeli več življenj: od ideoloških simbolov do zapuščenih struktur ali globalno prepoznanih skulptur, pogosto odrezanih od svojega prvotnega konteksta.
Medtem ko je bila vizualna podoba spomenikov v zadnjih letih temeljito raziskana, njihova zvočna razsežnost ostaja skoraj prezrta. Prav tu vstopa projekt z vprašanjem, kako spomenik deluje kot akustični prostor.
Mnogi spomeniki so zgrajeni iz betona in jekla in vsebujejo votle strukture, ki delujejo kot naravni resonatorji. V stiku z okoljem – vremenskimi pojavi, živimi bitji in oddaljenimi sledmi človeške prisotnosti – ustvarjajo specifične, lokacijsko pogojene zvočne pokrajine.
Projekt, ki ga je aprila leta 2021 začel producent László Juhász, se razvija kot kontinuiran proces terenskega snemanja, dokumentacije in umetniške interpretacije na območju nekdanje Jugoslavije.
Trenutna razstava združuje terenske posnetke, fotografijo, video in performans v celovito prostorsko izkušnjo, ki obiskovalca spodbuja k pozornemu poslušanju. V njenem središču je utelešena umetniška praksa: glasbenice nastopajo neposredno na spomenikih in raziskujejo njihove akustične značilnosti. Zvok instrumentov se prepleta z nepredvidljivimi vplivi okolja, pri čemer nastajajo posnetki, ki poudarjajo edinstvenost vsake posamezne lokacije.
Eden izmed ključnih primerov, predstavljenih na razstavi, bo tudi večkanalni avdiovizualni performans, zasnovan na posnetkih iz Spominskega parka Popina z violinistko Manjo Ristić in snemalcem Jernejem Babnikom (Srbija, julij 2024). Spomenik, ki ga je leta 1981 zasnoval Bogdan Bogdanović, je bil postavljen v spomin na boj trsteniškega odreda in čete kraljevaškega bataljona proti nemškim silam leta 1941. Kot pravi Manja Ristić: »Akustični čudež – krožna komora osrednjega dela Popine obravnava zvok na resnično izjemen način. Biti in igrati v njej ostaja za vedno zapisano v mojem telesu.«
Spomeniki, vključeni v projekt, so nastali med zgodnjimi petdesetimi in zgodnjimi osemdesetimi leti kot obeležja protifašističnega boja ter ideje bratstva in enotnosti. Danes obstajajo v napetosti med zgodovino, politično dediščino in sodobnimi interpretacijami.
Sounding Spomenik jih ne razume kot statične ostanke preteklosti, temveč kot aktivne prostorske in zvočne entitete. S poslušanjem jih umešča v širši čutni okvir, kjer se njihovi pomeni ne zaključijo, temveč nenehno preoblikujejo.
Razstava vabi k razmisleku o tem, kako preteklost spomenikov, posvečenih narodnoosvobodilnemu boju, še naprej odzvanja – ne le kot podoba, zgodovina in ideologija, temveč tudi kot akustični prostori.
𝗣𝗿𝗼𝗴𝗿𝗮𝗺
𝟮𝟬. 𝗮𝗽𝗿𝗶𝗹 (𝗽𝗼𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗲𝗸) 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬
𝗗𝗼𝗴𝗼𝗱𝗲𝗸 𝗼𝗯 𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗷𝘂: 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗽𝗿𝗼𝗷𝗲𝗸𝘁𝗮
Predstavitev projekta, vključno z raziskovalnim procesom, izborom sodelujočih ter umetniškimi pristopi na terenu in v postprodukciji.
𝟮𝟯. 𝗮𝗽𝗿𝗶𝗹 (𝗰̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸) 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗕𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸 𝗥𝗼𝗺𝗮𝗻𝗶𝘂𝗸: 𝗞𝗮𝗸𝗼 𝘇𝘃𝗼𝗰̌𝗻𝗼 𝘇𝗮𝗷𝗲𝘁𝗶 𝗮𝗺𝗯𝗶𝗲𝗻𝘁 𝘃 𝗻𝗲𝗻𝗮𝘃𝗮𝗱𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝗵 (𝗽𝗼𝘀𝗹𝘂𝘀̌𝗮𝗹𝗻𝗮 𝘀𝗲𝗮𝗻𝘀𝗮 𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲)
Kurirana poslušalna seansa terenskih posnetkov, ki raziskujejo zvočne krajine izbranih spomenikov, skupaj z vpogledom v snemanje zvoka na nenavadnih lokacijah in akustičnih pogojih.
𝟯𝟬. 𝗮𝗽𝗿𝗶𝗹 (𝗰̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸) 𝗼𝗯 𝟭𝟴.𝟬𝟬𝗱𝗿. 𝗕𝗲𝘁𝗶 𝗭̌𝗲𝗿𝗼𝘃𝗰 – 𝗦𝗽𝗼𝗺𝗲𝗻𝗶𝗸𝗶 𝗿𝗲𝘃𝗼𝗹𝘂𝗰𝗶𝗷𝗲 (𝗽𝗿𝗲𝗱𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲)
Kritični razmislek o visokem modernizmu spomenikov socialistične Jugoslavije, osredotočen na njihov družbeno-politični kontekst, protislovja in sodobno dojemanje.
𝟭𝟰. 𝗺𝗮𝗷 (𝗰̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸) 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬
𝗢𝗱 𝗶𝗱𝗲𝗷𝗲 𝗱𝗼 𝗿𝗲𝗮𝗹𝗶𝘇𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲 (𝘃𝗼𝗱𝗲𝗻𝗶 𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱)
Od ideje do realizacije (vodeni ogled)
Vodeni ogled razstave s kuratorico in producentoma Natašo Serec in Lászlóm Juhászem, z vpogledom v dela, raziskovalni proces in konceptualni okvir.
Udeleženke_ci:
𝗠𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗥𝗶𝘀𝘁𝗶𝗰́ je violinistka, zvočna umetnica, kuratorka in raziskovalka, ki deluje na področju elektroakustične glasbe, improvizacije in eksperimentalnih zvočnih praks. Študirala je na Glasbeni akademiji v Beogradu in na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu. Njeno delo se osredotoča na interdisciplinarni zvok, vključno s terenskimi posnetki in radijsko umetnostjo. Prejela je več nagrad in je soustanovna članica Srednjeevropske mreže za zvočne ekologije. /
manjaristic.blogspot.com𝗟𝗶𝗻𝗮 𝗥𝗶𝗰𝗮 je intermedijska umetnica, ki deluje na področju konceptualne, eksperimentalne in novomedijske umetnosti. Ustvarja instalacije, ki združujejo video, grafiko, svetlobo, fotografijo in animacijo ter raziskujejo vpliv družbenih procesov na posameznika. Magistrirala je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je za diplomsko delo prejela nagrado za najboljše delo. Svoja dela razstavlja mednarodno in je prejemnica več nagrad. V zadnjih letih sodeluje pri projektu Sounding Spomenik, kjer je predstavila AV live dela na Sonotopiji in v kulrurnem prizorišču Osmo/za (z Milano Zarić) ter v Galeriji Alkatraz. Njena instalacija WE ARE HOME je stalno postavljena na Metelkovi v Ljubljani. /
linarica.com𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗕𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸 𝗥𝗼𝗺𝗮𝗻𝗶𝘂𝗸 je snemalec, zvočni oblikovalec in producent, specializiran za dokumentiranje improvizirane, eksperimentalne in sodobne glasbe. Njegovo delo se osredotoča predvsem na terensko snemanje, akustiko prostora in zvočno postprodukcijo v neobičajnih okoljih, kjer zvok obravnava kot avtorski element in ne zgolj kot tehnični zapis. Je ustanovitelj zavoda Murmur in avtor založniških glasbenih projektov, kot so Spaces / Prostori in Zvočne sledi Slovenije. Od leta 2021 sodeluje pri mednarodnem projektu Sounding Spomenik kot snemalec, zvočni oblikovalec in tehnični producent večkanalnih del. Kot tonski mojster je sodeloval pri številnih domačih in mednarodnih izdajah ter pri filmskih, interdisciplinarnih projektih in zvočnih instalacijah. /
murmur.si𝗗𝗿. 𝗕𝗲𝘁𝗶 𝗭̌𝗲𝗿𝗼𝘃𝗰 je izredna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se osredotoča na področji vizualne umetnosti in umetnostnega sistema v zadnjem stoletju in pol, zlasti njuni vlogi v družbi. Je avtorica več knjig, med drugim When Attitudes Become the Norm: The Contemporary Curator and Institutional Art (2015, ponatis 2018) in sourednica nagrajenega kataloga Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) (2019). Je tudi sourednica in ena izmed avtoric knjige Shaping Revolutionary Memory: The Production of Monuments in Socialist Yugoslavia (2023).
𝗕𝗼𝗿𝘂𝘁 𝗪𝗲𝗻𝘇𝗲𝗹 od leta 1989 deluje kot oblikovalec in kulturni producent z bogatimi izkušnjami na področju grafičnega oblikovanja, razstav, scenografij in kulturnih projektov. Po študiju na Univerzi v Ljubljani in Mariboru je soustanovil več pomembnih kulturnih organizacij in deloval kot programski direktor Kulturnega centra Pekarna. Kot eden najbolj iskanih tehničnih producentov je realiziral številne razstave doma in v tujini, med drugim na Grafičnem bienalu Ljubljana, v Cukrarni, MGLC, MSUM, na Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti (MKC Maribor), v Galeriji Obrat, v Salonu ZDSLU, v Kibli in v številnih drugih institucijah.
𝗠𝗮𝗴. 𝗔𝗻𝗮 𝗚𝗿𝗼𝗯𝗹𝗲𝗿 je kuratorka, ki se ukvarja predvsem s feministično in angažirano sodobno umetnostjo. Diplomirala in magistrirala je na ALUO Univerze v Ljubljani, dodatno pa se je izobraževala v programu Svet umetnosti, šola za kustose in kritike sodobne umetnosti na SCCA–Ljubljana. (So)kurirala je številne razstave, ki obravnavajo vprašanja spola, identitete, telesnosti in družbenega angažmaja. Od leta 2018 je umetniška vodja Galerije Alkatraz (KUD Mreža), kjer aktivno podpira neodvisne in mlade umetniške prakse. Je članica uredništva
spol.si in kolektiva Rdeče zore ter avtorica strokovnih besedil s področja sodobne umetnosti. Prejemala je štipendijo za deficitarne poklice Ministrstva za kulturo republike Slovenije. /
galerijalkatraz.org𝗧𝗲𝗮 𝗚𝗿𝗮𝗵𝗲𝗸 𝗟𝗲𝗯𝗮𝗿 je interdisciplinarna ustvarjalka, ki deluje na presečišču umetnosti, tonske tehnike in snemanja kulturnih dogodkov. Najprej se je izobraževala kot zdravstvena delavka, nato pa študirala tekstilno tehnologijo na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Od leta 2014 je bila stalna sodelavka Radio Študent, kjer je razvila kompetence na področju tonske tehnike, terenskega snemanja ter montaže zvoka in videa. Vrsto let sodeluje z KUD Mreža, Kino Šiška in drugimi kot snemalka in montažerka koncertnih in umetniških dogodkov, kjer prispeva k dokumentaciji in arhiviranju neodvisne kulturne scene. Leta 2017 je režirala dokumentarni film Srčišče glasbe, intimno in dokumentaristično vizualno zgodbo o Improconu 2017 in širšem kontekstu improvizirane glasbe.
𝗟𝗮́𝘀𝘇𝗹𝗼́ 𝗝𝘂𝗵𝗮́𝘀𝘇 je samozaposleni novinar, kurator, producent in založnik, ustanovitelj založbe Inexhaustible Editions ter njenih podzaložb Edition FriForma in SonoLiminal. Njegovo delo raziskuje presečišča zvoka, prostora in arhitekture, s posebnim poudarkom na eksperimentalni glasbi, zvočni umetnosti in krajevni akustiki. Kot založnik in producent se osredotoča na projekte, ki presegajo komercialne okvire ter raziskujejo netipične, prostorsko in arhitekturno pogojene zvočne forme. Je sokurator in producent dolgoročnega mednarodnega raziskovalnega projekta Sounding Spomenik, ki se posveča dokumentiranju in interpretaciji zvočnih kvalitet brutalističnih spomenikov nekdanje Jugoslavije. /
onrizom.org𝗡𝗮𝘁𝗮𝘀̌𝗮 𝗦𝗲𝗿𝗲𝗰 je glasbena producentka in kuratorica z več kot 30-letnimi izkušnjami na področju sodobne, eksperimentalne zvočne in javne umetnosti. Je ustanoviteljica koncertnih ciklov FriForma in Sonotopija ter soustanoviteljica založb Edition FriForma in SonoLiminal, obenem pa sokuratorka in producentka mednarodnega raziskovalnega projekta Sounding Spomenik. Kot kuratorica in producentka je realizirala več kot 200 javnih umetniških intervencij v okviru programa Gesamtkunstwerk Metelkova ter več kot 60 umetniških rezidenc v Ateljeju Azil. Kot predsednica KUD Mreža in ustanoviteljica inštituta ON Rizom razvija programe na presečišču eksperimentalne glasbe, zvočnih raziskav in vizualnih umetnosti ter aktivno sodeluje v mednarodnih projektih in programih kulturno-umetnostne vzgoje. /
kudmreza.org
Razstava:
Zvočna instalacija: Jernej Babnik Romaniuk, László Juhász, Tilen Lebar
Instalacijski objekt: Borut Wenzel
Video instalacije: László Juhász, Ana Grobler, Tea Grahek Lebar
Fotografska razstava: László Juhász
Dogodki:
𝗻𝗮𝘀𝘁𝗼𝗽 𝘃 𝘇̌𝗶𝘃𝗼:
Manja Ristić – glasba (violina, objekti, zvočni posnetki)
Jernej Babnik Romaniuk – distribucija zvoka
Lina Rica – vizualizacija v živo
𝗽𝗼𝘀𝗹𝘂𝘀̌𝗮𝗹𝗻𝗮 𝘀𝗲𝗷𝗮:
Jernej Babnik Romaniuk
𝗽𝗿𝗲𝗱𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲:
Dr. Beti Žerovc
𝘃𝗼𝗱𝗲𝗻𝗶 𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱:
Nataša Serec, László Juhász
Produkcija: KUD Mreža / Galerija Alkatraz / Sonotopija, Ljubljana
Koprodukcija: ON Rizom – Inštitut za mreženje, raziskovanje, založništvo in promocijo sodobnih umetnosti / Inexhaustible Editions / SonoLiminal, Ljubljana
Kuratorja: Nataša Serec in László Juhász
Grafično oblikovanje: Urša Rahne
Lektura: Sonja Benčina
Prevod: Ana Makuc
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, JSKD
23. april (četrtek) ob 19.00
𝕁𝕖𝕣𝕟𝕖𝕛 𝔹𝕒𝕓𝕟𝕚𝕜 ℝ𝕠𝕞𝕒𝕟𝕚𝕦𝕜: 𝕂𝕒𝕜𝕠 𝕫𝕧𝕠𝕔̌𝕟𝕠 𝕫𝕒𝕛𝕖𝕥𝕚 𝕒𝕞𝕓𝕚𝕖𝕟𝕥 𝕧 𝕟𝕖𝕟𝕒𝕧𝕒𝕕𝕟𝕚𝕙 𝕡𝕣𝕠𝕤𝕥𝕠𝕣𝕚𝕙 (𝕡𝕠𝕤𝕝𝕦𝕤̌𝕒𝕝𝕟𝕒 𝕤𝕖𝕒𝕟𝕤𝕒 𝕚𝕟 𝕡𝕣𝕖𝕕𝕒𝕧𝕒𝕟𝕛𝕖)
Kurirana poslušalna seansa terenskih posnetkov, ki raziskujejo zvočne krajine izbranih spomenikov, skupaj z vpogledom v snemanje zvoka na nenavadnih lokacijah in akustičnih pogojih.
Predavanje s poslušalno seanso Jernej Babnik Romaniuka z naslovom Kako zvočno zajeti ambient v nenavadnih prostorih obravnava zvok kot izrazno sredstvo, ne zgolj kot tehnični zapis. S predstavitvijo terenskih posnetkov, nastalih v in ob spomenikih, bomo raziskovali specifične akustične lastnosti, ki izhajajo iz njihove konstrukcije, materialnosti in širšega konteksta.
Babnik Romaniuk se pri tem opira na svoje večletno delo pri projektu Sounding Spomenik, s katerim pokaže, kako takšni prostori delujejo kot naravni resonatorji, na katere vplivajo vreme, okolje in nepredvideni zvočni dogodki. Kot poudarja razstavno besedilo, lahko spomenike razumemo kot »resonančna telesa«, saj zvok razkriva njihove skrite zgodovinske plasti.
Jernej Babnik Romaniuk je snemalec, zvočni oblikovalec in producent, specializiran za dokumentiranje improvizirane, eksperimentalne in sodobne glasbe. Njegovo delo se osredotoča predvsem na terensko snemanje, akustiko prostora in zvočno postprodukcijo v neobičajnih okoljih, kjer zvok obravnava kot avtorski element in ne zgolj kot tehnični zapis. Je ustanovitelj zavoda Murmur in avtor založniških glasbenih projektov, kot so Spaces / Prostori in Zvočne sledi Slovenije. Od leta 2021 sodeluje pri mednarodnem projektu Sounding Spomenik kot snemalec, zvočni oblikovalec in tehnični producent večkanalnih del. Kot tonski mojster je sodeloval pri številnih domačih in mednarodnih izdajah ter pri filmskih, interdisciplinarnih projektih in zvočnih instalacijah. /
jbr.si30. april, ob 18.00
𝕡𝕣𝕖𝕕𝕒𝕧𝕒𝕟𝕛𝕖 𝔹𝕖𝕥𝕚 ℤ̌𝕖𝕣𝕠𝕧𝕔: 𝕊𝕡𝕠𝕞𝕖𝕟𝕚𝕜𝕚 𝕣𝕖𝕧𝕠𝕝𝕦𝕔𝕚𝕛𝕖
Beti Žerovc bo predavala o monumentalnih visokomodernističnih spomenikih socialistične Jugoslavije, posvečenih protifašističnemu in narodnoosvobodilnemu boju ter socialistični revoluciji. Predstavila bo kompleksen družbenopolitični kontekst te jugoslovanske spomeniške produkcije, vključno z njenimi notranjimi protislovji. V luči vprašanja, zakaj in kako revolucionirati množice s spomeniki, se bo dotaknila tudi sodobnih izzivov znanstvenega raziskovanja in umetniške obravnave tovrstnih politično obremenjenih objektov. Zakaj, na primer, globalna sodobna umetnostna scena obožuje te spomenike, a jih pri tem praviloma imenuje »the Spomeniks« in ne z njihovim imenom, Spomeniki revolucije, in se s tem vsakič znova odreka omembe njim inherentne protikapitalističnosti?
Beti Žerovc je izredna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se osredotoča na področji vizualne umetnosti in umetnostnega sistema v zadnjem stoletju in pol, zlasti njuni vlogi v družbi. Je avtorica več knjig, med drugim When Attitudes Become the Norm: The Contemporary Curator and Institutional Art (2015, ponatis 2018) in sourednica nagrajenega kataloga Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) (2019). Je tudi sourednica in ena izmed avtoric knjige Shaping Revolutionary Memory: The Production of Monuments in Socialist Yugoslavia (2023;
https://igorzabel.org/.../Shaping-Revolutionary-Memory-2023)).
7. maj, ob 19.15 in 20.15
𝕍𝕖𝕔̌𝕜𝕒𝕟𝕒𝕝𝕟𝕚 𝕒𝕧𝕕𝕚𝕠𝕧𝕚𝕫𝕦𝕒𝕝𝕟𝕚 𝕡𝕖𝕣𝕗𝕠𝕣𝕞𝕒𝕟𝕤: ℙ𝕠𝕡𝕚𝕟𝕒 / 𝕊𝕠𝕦𝕟𝕕𝕚𝕟𝕘 𝕊𝕡𝕠𝕞𝕖𝕟𝕚𝕜
𝕄𝕒𝕟𝕛𝕒 ℝ𝕚𝕤𝕥𝕚𝕔́, 𝕡𝕖𝕣𝕗𝕠𝕣𝕞𝕒𝕟𝕤, 𝕫𝕧𝕠𝕜 & 𝕥𝕖𝕣𝕖𝕟𝕤𝕜𝕚 𝕡𝕠𝕤𝕟𝕖𝕥𝕜𝕚
𝕁𝕖𝕣𝕟𝕖𝕛 𝔹𝕒𝕓𝕟𝕚𝕜 ℝ𝕠𝕞𝕒𝕟𝕚𝕦𝕜, 𝕥𝕖𝕣𝕖𝕟𝕤𝕜𝕚 𝕡𝕠𝕤𝕟𝕖𝕥𝕜𝕚
𝕃𝕚𝕟𝕒 ℝ𝕚𝕔𝕒, 𝕧𝕚𝕫𝕦𝕒𝕝𝕚𝕛𝕖 𝕧 𝕫̌𝕚𝕧𝕠
Večkanalni avdiovizualni performans Popina / Sounding Spomenik izhaja iz terenskih posnetkov zvočne umetnice in glasbenice Manje Ristić in Jerneja Babnika Romaniuka, ki vzpostavljajo zvočno jedro dogodka kot nekakšen »arhiv prostora«, ujet med spominom, akustiko in krajino. Ti predposneti zvočni sloji se v živo prepletajo z manipulacijo objektov, kontaktnih mikrofonov, hidrofonov violine ter subtilnih elektronskih atmosfer, kar ustvarja dinamično in odprto kompozicijo. Performans v dialogu z vizualizacijami Line Rica deluje kot poslušalski ritual, v katerem se spomenik ne le predstavlja, temveč znova zazveni kot živ, resonanten organizem.
Spomenik Popina, ki ga je zasnoval Bogdan Bogdanović in je bil dokončan leta 1981, stoji na hribu Nebrak nad vasjo Štulac kot kiparsko premišljevanje o enem najzgodnejših in najbolj pomensko obteženih spopadov druge svetovne vojne v Jugoslaviji. 13. oktobra 1941 so se močno številčno prekašane partizanske enote iz vrnjaško-trsteniškega odreda in kraljevaškega odreda spopadle z napredujočo 717. nemško pehotno divizijo v tem, kar pogosto opisujejo kot prvi popolni čelni spopad med partizanskimi silami in Wehrmachtom. Bitka je bila krvoločna, kratka in je terjala veliko žrtev. Pomenila je začetek nemške protiofenzive proti kratkotrajni Užiški republiki, prvemu osvobojenemu ozemlju znotraj meja nemškega rajha.
Bogdanovićev odziv na ta del zgodovine je bil vse prej kot zmagoslaven. Oblikoval je pokrajino kamnitih stražarjev, izklesanih iz temnega gabra, razporejenih v nizu poravnav, ki se odpirajo in zapirajo kot reže. Trikotne, krožne, luknjaste in gromozanske oblike spominjajo tako na starodavne nekropole kot na futuristične ruševine. Upirajo se dobesedni razlagi, saj je Bogdanović menil, da bi morali spomeniki spodbujati razmislek, ne pa narekovati pomena, in ponujati prostor, kjer se je mogoče približati spominu, ne pa ga zaužiti.
Njegovi spomeniki pogosto delujejo kot orodja zaznave in Popina pri tem ni nikakršna izjema. To je kraj, kjer obiskovalka_ec postane del kompozicije. Osrednja komora, akustično izjemen krožni prostor, deluje kot resonator. Njena geometrija zbira zvok in ga vrača v telesu obiskovalke_ca. Kamen vsrka toploto, svetlobo in vibracije, kar ustvarja čutno gostoto, ki je neločljivo povezana z arhitekturno logiko spomenika.
Tihi šum ceste v daljavi nežno drsi po razpokah med velikimi granitnimi kockami. Julijsko sonce je neusmiljeno; zenit ohranja prostor okoli spomenika v gostem pergamentu vročine in svetlobe. Narava je zanemarjena, a hkrati bujna in skrivnostna. Nenavadne poti skozi neprehoden gozd v svojih žepih skrivajo sence.
Brutalistični spomeniki Jugoslavije niso zgolj to, temveč tudi politične izjave vtisnjene v kamen. Ker so bili zgrajeni v času poznega jugoslovanskega socializma, odražajo trenutek, ko si je država prizadevala artikulirati kolektivno antifašistično identiteto skozi umetnost. Vendar pa je Bogdanovič, ki je pozneje postal glasni kritik nacionalizma in avtoritarizma, svojemu delu vdahnil dvoumnost. Njegovi spomeniki se upirajo propagandi. Ne poveličujejo same vojne. Namesto tega upodabljajo krhkost človeškega boja, ceno upora in etični imperativ spominjanja.
V dandanašnji razdrobljeni politični krajini, ko je spomin na drugo svetovno vojno pogosto bodisi zanikovan bodisi izrabljen ali zapostavljen, Popina stoji kot opomnik na to, da spomin ni negibna dediščina, temveč aktivna kulturna praksa. Delna zanemarjenost spomenika, njegove zaraščene poti in obledelost njegovega nekoč jasnega simboličnega programa pričajo o spreminjajoči se politiki spominjanja v postjugoslovanskem prostoru.
Projekt Sounding Spomenik ponuja nadvse sodoben način angažmaja. Z aktiviranjem spomenika skozi zvok, improvizacijo, odmev in pozorno poslušanje projekt oživlja kraj, ne da bi mu vsiljeval novo zgodbo. Spomenik obravnava kot živi zvočni organizem, ki je zmožen dialoga.
Sem smo prišli z namenom, da podarimo svojo prisotnost, da preučimo vozle, kjer se križajo preteklost, sedanjost in prihodnost. V Popino smo prišli iz spoštovanja do boja proti zlu, do življenj, ki so bila žrtvovana za svobodo, da bi se poklonili kulturi, ki je na tako znanstven in veličasten način ohranila spomin.
Gesta prisotnosti, poslušanja je sama po sebi politična. Upira se krhanju pomena, ki ga prinaša zapostavljanje. Opušča dojemanje spomenika kot tihe priče.
Akustični čudež, glavna okrogla komora Popine, obravnava zvok na resnično veličasten način. Biti v njej in igrati v njej se je za vedno vtisnilo v moje telo.
Bistvo Bogdanovićeve vizije je bilo, da moramo spomin občutiti, ne zgolj poznati. Popina nam razkriva, da je spomin pripravljenost stati na pragu med časi, kraj, kjer preteklost odmeva v sedanjost in kjer je prihodnost odvisna od naše sposobnosti spominjanja s skrbnostjo in kompleksnostjo, odprtost za sprejemanje njenih zahtev po celjenju in preobrazbi. Naš prispevek je bil globoko angažiran, nežen, a odmeven; galerijska predstavitev zbranih doživljanj in gradiv bo predočila vpogled v to onostransko srečanje, ki je odprlo nova vrata v naših mislih – in jih nikoli ne bo zaprlo.
Manja Ristić, april 2026
