Aylin Leipold: Weiter

23 Januar 2026 > 20 Februar 2026 Vljudno vabljene_i na odprtje razstave Weiter umetnice Aylin Leipold, v petek, 23. januarja 2026, ob 19. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava je nastala v okviru programa SobaZaGosteMaribor, Pekarne Magdalenske mreže, v sodelovanju z Markom Faridom, umetnikom, raziskovalcem in predavateljem likovne umetnosti na Central Saint Martins, Univerzi za umetnost v Londonu.

»Weiter« – nemško za: nadaljevanje, naprej, sicer, dalje, drugo, vnaprej, nadaljnje, prihodnost, dlje, onkraj

Ta razstava raziskuje spomine na tako imenovano gastarbajtersko pot v spominih moje družine in družinskih prijateljev. Gastarbajterska pot se nanaša na počitniško pot, ki so jo turški, grški in jugoslovanski delavci migranti iz Zahodne Evrope uporabljali za vožnjo v svoje domovine med poletjem. Od šestdesetih let 20. stoletja pa vse do začetka jugoslovanske vojne leta 1991 so to pot, ki je vodila skozi Nemčijo, Avstrijo in današnjo Slovenijo, Hrvaško, Srbijo ter Bolgarijo proti Turčiji ali Grčiji, množično uporabljale stotine tisočev družin, ki so se poleti vračale domov. Maribor je bil eno izmed mest ob tej poti, skozi katero so popotniki vsako leto potovali.

Weiter preučuje gastarbajtersko pot skozi prizmo odsotnosti; izginjanja in bledenja tistega, česar ni mogoče zabeležiti. Namesto da bi odsotnost delovala kot symbol pozabe, deluje kot opomnik, da spomini zbledijo skupaj s tistimi, ki jih nosijo. Susan Sontag v svojem eseju Regarding the Pain of Others trdi: »Tisto, čemur pravimo kolektivni spomin, ni spominjanje, temveč določanje: to je pomembno in to je zgodba o tem, kako se je zgodilo, skupaj s podobami, ki zgodbe zaklenejo v naše misli.«[1]

V Weiter gastarbajterska pot deluje kot zamenljiv primer ene izmed podrobnosti v zgodovini, ki preprosto niso dovolj relevantne, da bi postale del kolektivnega spomina – pozabljena podrobnost. Čeprav so časopisni članki, razstave in podatki o gastarbajterski poti lahko arhivirani in dostopni, je naše razumevanje ali celo zanimanje zanjo odvisno od tistih, ki se poti še spominjajo. Raziskovanje gastarbajterske poti skozi odsotnost tako postane preučevanje tega, kako se naše razumevanje zgodovine in kolektivnega spomina spreminja z bledenjem tistih, ki nosijo spomine na pozabljene podrobnosti.

V poskusu, da bi zbrala tisto, kar je še ostalo, sem opravila intervjuje s šestimi ženskami, ki so se vsako poletje vozile iz Nemčije v Turčijo. Pripovedovale so mi zgodbe, ki sem jih že velikokrat slišala: zgodbe o dolgih prometnih zastojih, slabih cestah, dolgih obvozih in dolgih počitnicah. A ker te zgodbe niso bile več pripovedovane v znanem, domačem kontekstu, temveč so bile posnete in s tem izpostavljene tveganju, da postanejo javne neznanemu občinstvu, so se pripovedi rahlo spremenile; nekatere podrobnosti so izginile, druge so bile poudarjene (tako med intervjuji kot tudi kasneje pri montaži). Ostala mi je nekoliko popačena zbirka zgodb, ki sem jih že poznala. Čeprav ti intervjuji lahko služijo kot pomoč pri boljšem razumevanju gastarbajterske poti in turškega življenja v Nemčiji, ne uspejo prenesti istega občutka anekdotične resnice, kot kadar so povedani zgolj intimnemu občinstvu.

Weiter lahko razumemo tako kot nadaljevanje, ponavljajoči se cikel, ohranjanje trenutnega stanja, tudi kot njegovo nasprotje: Weiter kot več, kot dlje, kot preseganje.

V kontekstu te razstave se Weiter nanaša tako na dejanje fizičnega potovanja skozi prostor kot tudi na minljivost spomina.

[1]  Sontag, S. (2003) Regarding the pain of others., 1 p. 86, New York: Picador.

Pričujoča razstava je nastala v okviru programa SobaZaGosteMaribor, Pekarne Magdalenske mreže, v sodelovanju z Markom Faridom, umetnikom, raziskovalcem in predavateljem likovne umetnosti na Central Saint Martins, Univerzi za umetnost v Londonu, in umetnico Aylin Leipold. Na ogled je bila v OBRATU - prostoru umetnosti in participacije 18. 12. 2025 - 16. 1. 2026.

Aylin Leipold je multidisciplinarna umetnica, ki deluje v Londonu. Njeno delo sega vse od risanja in slikanja do oblikovanja kovine in lesa, grafike, videa in instalacij. Ukvarja se z različnimi vrstami izgube pomena in premiki vrednot, zlasti kadar so te posledica reprodukcije, reprezentacije ali prevajalskih procesov. Najdene slike, besedila in predmeti se spremenijo v nove predmete in prenesejo v nove kontekste – z distancami, vrzelimi in razmiki so umetniška dela odvisna od svojega okolja. Diplomirala je iz nemškega prava, leta 2025 pa je diplomirala iz likovne umetnosti na Central Saint Martins, Univerzi za umetnost v Londonu.

--------

Produkcija: KUD Mreža, Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Kuratorstvo: Simon Žlahtič
Fotografija: Andrej Firm
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana - Oddelek za kulturo; Dejavnost zavoda Pekarna Magdalenske mreže Maribor podpirajo Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za javno upravo, Evropski socialni sklad, Slovenski filmski center, Zavod RS za zaposlovanje, Active Citizens Fund Slovenia, MOVIT NA MLADINA sofinancira Evropska Unija, Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo.
Fotografije razstave: Nada Žgank