Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
12 December 2024 > 17 December 2025 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Zorana Srdića Janežiča in Toma Winklerja "NEVENKA", v četrtek, 12. 12. 2024, ob 19. uri v Galerijo Alkatraz. Razstava je del modula Mentorstvo+.
Na razstavi s svojimi deli sodelujejo še: Ema Ajster, Sara Filipovič (foto: Andraž Purg), Eva Jera Hanžek, Tamara Jelušič, Meta Kastelic, Anja Kočar, Jasmina Kovač, Pia Križnar, Gorazd Krnc, Simon Macuh, Eva Mihevc, Olga Milić, Slađana Mitrović, Ajda Podgorelec, Valentin Radulović, Nina Slejko Blom, Bor Šparemblek, Lucija Laura Schwarzbartl (LLS), Mia Zaletel, Lara Zirijanov, Ana Žele, arhiv Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL in Nada Žgank (fotoreportaža). Na otvoritvi bo performativno prisotna Nevenka Pečlin.
Nevenka Pečlin
Nevenka Pečlin je dolgoletna modelka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. S karizmo, predanostjo in posebnim odnosom s študentkami_i vizualnih umetnosti si je prislužila status kultne osebnosti v slovenskem umetniškem prostoru. Kljub temu, da je njena prisotnost vtisnjena v številna študentska dela, pogosto ostaja v zavesti mnogih le kot anonimna spremljevalka procesa učenja in ustvarjanja. Ta učni kurikulum temelji na praksah, ki izhajajo, lahko bi rekle_i, iz časa renesanse, natančneje pa sistemsko iz akademskega realizma. Poziranje je dejavnost, ki se v Sloveniji skoraj izključno odvija v kontekstu študijskega procesa in le redko stopi v ospredje sodobne umetnosti, saj ni nujna sestavina umetniškega dela. Javnosti je uspeh oz. produkt poziranja predstavljen zgolj preko razstave študijskih del na semestrskih razstavah.
Projekt, ki ga pripravljata umetnika Zoran Srdić Janežič in Tom Winkler, izpostavlja prav to – neprecenljiv prispevek umetniških modelk_ov, še posebej Nevenke Pečlin, k razvoju mladih umetnic_kov, obenem pa tematizira širšo zgodovino in vlogo umetniških modelov ter vrednost medgeneracijskega spoštovanja. Razstava je zamišljena kot femmage Nevenkinemu delu in kot posvetilo skritemu trudu modelk_ov, ki jih pogosto dojemamo zgolj kot objekte učenja ali upodabljanja.
Nevenkina predanost, osebnost in izraz so temeljne sestavine umetniškega dela, ki presegajo zgolj mehansko upodobitev teles. Kot energična oseba, ki že dolga leta aktivno sodeluje z mladimi umetnicami_ki, se v projekt vključuje kot enakovredna partnerica in simbol medgeneracijskega povezovanja. Razstava bo predstavila dela, ki jih je posodila Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, umetniška dela, pridobljena prek javnega poziva, ter fotoreportažo doma Nevenke Pečlin, polno drobnih detajlov in tudi umetniških del, ki so jih Nevenki prodale_i ali podarile_i študentke_i – reportažne fotografije je naredila Nada Žgank. Nevenka Pečlin med poziranjem študentkam_om včasih pripoveduje zgodbe in majhen del teh zgodb bo na razstavi predstavljen v obliki videointervjuja.
Poseben poudarek bo na otvoritvenem dogodku, na katerem bo Nevenka Pečlin sedela na ljubljanski klopi, ki jo je oblikoval Jože Plečnik. Tako bo v galerijskem prostoru izpostavljena kot osrednji umetniški (performativni) element razstave. Klop simbolizira mejo, ki jo lahko beremo tudi kot mejo med javnim in zasebnim – podobno kot delo modelk_ov, ki jih vidimo kot figure, a njihova vloga ostaja pogosto zakrita. Po zaključku razstave bosta umetnika predlagala, da se v Ljubljani na eni izmed lokacij med ostalimi klopmi postavi skrajšana različica klopi z oranžno pobarvanimi lesenimi deli za sedenje, ki se bo tematsko navezovala na razstavo.
Umetniški modeli skozi zgodovino: od anonimnosti do priznanja (v okviru zahodne umetnosti)
Od 18. do 20. stoletja so modelke_i igrale_i ključno vlogo v umetniškem procesu, čeprav so pogosto ostajale_i v ozadju in brez priznanja. V 18. stoletju so delovale_i znotraj stroge akademske tradicije, kjer so bile njihove poze strogo regulirane, da bi ustrezale klasičnim idealom lepote. Večinoma so bili to moški, ki so prihajali iz nižjih družbenih slojev; poziranje je bilo njihovo sredstvo za zaslužek, večjega priznanja njihovega prispevka k umetnosti niso dobili.
V 19. stoletju so z vzponom realizma in impresionizma modelke_i postale_i vidnejše_i in bolj individualizirane_i. V Parizu, ki je bil središče umetniškega dogajanja, so umetnice_ki, kot so Édouard Manet, Edgar Degas in Auguste Rodin, raziskovali realistične in intimne upodobitve svojih modelk_ov. Modelke_i so postale ključne muze tega obdobja, čeprav je družba njihovo delo pogosto stigmatizirala.
Prehod v 20. stoletje je prinesel večje priznanje umetniškim modelkam_om, predvsem z vzponom modernizma. Umetnice_ki, kot so Pablo Picasso in Henri Matisse, so raziskovali nove oblike in estetike, modelke_li pa so postale_li aktivne_i sodelavke_ci v umetniškem procesu. Golota je postala bolj sprejeta, modelke_i pa so s svojo prisotnostjo omogočile_i prehode v nove umetniške smeri in tehnike.
Mentorstvo+ in povezava z vlogo modelk_ov v umetniškem izobraževanju
V to širšo zgodovinsko in družbeno perspektivo se letos umešča projekt Mentorstvo+, eden izmed osrednjih programov Galerije Alkatraz. Gre za program, ki vsako leto povabi dve_a umetnici_ka: eno_ega, ki ima ustaljeno pozicijo v umetniškem svetu, in drugo_ega, ki šele vstopa v ta prostor. Mentorstvo temelji na nehierarhičnem in dialoškem procesu, ki spodbuja medsebojno učenje ter raziskovanje različnih pogledov in načinov dela.
V letošnjem letu sodelujeta Zoran Srdić Janežič in Tom Winkler, ki sta skozi proces raziskovanja zasnovala in razvila skupno temo, ki se nanaša na vlogo umetniških modelk_ov. Oba umetnika poleg svojega likovnega ustvarjanja izdelujeta lutke, rekvizite in scene za produkcije na področju uprizoritvenih umetnosti oziroma za film, pri čemer poudarjata, da modelke_i v ateljejih pogosto ostajajo nevidne_i, kljub temu pa igrajo ključno vlogo pri razvoju umetniških veščin in ustvarjanju umetniških del – nekako podobno kot ostaja likovno delo zakrito v drugih medijih (gledališče, film, fotografija ...).
Bistvena sestavina študija likovne umetnosti in oblikovanja je risanje po modelu. Že od renesanse naprej je upodabljanje človeške figure veljalo za najboljši način razvijanja risarskih in kiparskih veščin. Ta proces danes vključuje tako tehnično obvladovanje telesa in postavitev v prostor kot tudi psihološki moment, ki ga ni mogoče doseči z drugimi motivi. Modelke_i so zato več kot le pomočnice_ki – so soustvarjalke_ci umetniškega procesa. Nevenka Pečlin združuje številne generacije slovenskih umetnic_kov in je resnično kultna osebnost. Umetnika sta menila, da bo njena predstavitev na retrospektivni razstavi različnih slogov in tehnik izjemno zanimiva, saj jo bo kljub raznolikosti upodobitev povezoval skupen motiv – Nevenka kot ena in edinstvena.
Zoran Srdić Janežič, Ana Grobler, Sebastian Krawczyk
