Tinta 2024 | Anna Haifisch: Bogovi čilija in miši

10 Oktober 2024 > 07 November 2024 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Anne Haifisch "Bogovi čilija in miši", v četrtek, 10. oktobra, ob 20.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava poteka v sklopu festivala stripa Tinta.

Ena osrednjih gostij letošnjega stripovskega festivala Tinta se ob slovenski izdaji stripa z naslovom Klinika Von Spatz, ki bo izšel v Stripburgerjevi zbirki Ambasada Strip, tukajšnji publiki predstavlja še s samostojno razstavo, kjer bo na ogled izbor najrazličnejših del, predvsem sitotiskov, risb s tušem in plakatov, nastalih v tehniki risografije. Rdeča nit njenega dela se zgošča ob značilni ikonografiji sodobne (ameriške) popularne kulture, kjer ob pretanjenem humorju ter ironiji ne umanjka številnih citatov iz zgodovine stripa, animacije in umetnosti.

S pomočjo krhke, minimalistične, a hkrati zelo izrazne črtne risbe ter močnih in nasičenih barv Haifisch na prepoznaven način beleži različne utrinke stvarnosti. Njena dela dosledno naseljujejo antropomorfni živalski liki, ki se soočajo z absurdnostmi vsakdanjega življenja. V svojih stripih pogosto hudomušno, a tudi kritično obravnava zimzelene tegobe umetnika in njegovega položaja v svetu (kot denimo v albumu Klinika Von Spatz) in dokazuje, da so različne romantične in klišejske predstave o umetniškem geniju daleč od resničnosti in da so tudi umetniki zgolj ljudje, ki jih mučijo takšne in drugačne stiske, dvomi in razočaranja.

Pri razstavi z objekti inspiriranimi z deli Anne Haifisch sodeluje Andrej Štular.

ANNA HAIFISCH (1986, Leipzig) je nemška stripovska avtorica, ilustratorka in grafičarka z dodelano in samosvojo avtorsko poetiko, ki živi in ustvarja v Leipzigu, kjer je tudi študirala
ilustracijo na Visoki šoli za grafiko in knjižno umetnost. Poleg stripovskega prvenca Von Spatz (2015) je njeno najbolj znano delo serija kratkih stripov z naslovom The Artist (Umetnik), ki s humorno noto in nemalo (samo)ironije govori o zimzelenih tegobah umetnikov, od negotovega finančnega položaja do dvoma v smisel umetniške dejavnosti kot take. S podobnimi vprašanji se ukvarja tudi avtoričin prvenec Klinika Von Spatz, ki je v slovenskem prevodu pravkar izšel pri Stripburgerju. Njene stripe naseljujejo antropomorfni živalski liki, ki se soočajo z absurdnostmi vsakdanjega življenja, v likovnem smislu pa so za njen slog značilna minimalistična, a zelo izrazna črtna risba ter živahna barvna paleta. Klinika Von Spatz je grenko-humorna pripoved o pribežališču za razrvane umetnike sredi gričev sončne Kalifornije, kjer se znajdejo tudi znani ustvarjalci Walt Disney, Tomi Ungerer in Saul Steinberg. Strip skozi njihove stiske, dvome in razočaranja pokaže, da so romantične predstave o umetniškem geniju daleč od resničnosti in da so tudi umetniki zgolj ljudje.

Njeni stripi so bili prevedeni v številne jezike in so izšli pri največjih svetovnih stripovskih založbah. Leta 2020 je za svoje stripovsko ustvarjanje prejela nagrado Maxa in Moritza, najpomembnejšo nemško nagrado na področju stripa. Svoja dela objavlja v različnih publikacijah doma in v tujini ter razstavlja na mednarodnih festivalih, muzejih in galerijah širom sveta.

Produkcija: Forum Ljubljana
Koprodukcija: KUD Mreža/Galerija Alkatraz.

Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana.

-------------------------------------------------------------------------------------------

KLINIKA VON SPATZ
avtorica: Anna Haifisch
prevedel: Marko Bratina
uredili: Ana Bogataj, Tanja Skale
jezikovni pregled, besedila na zavihkih: Ana Bogataj
grafično oblikovanje, digitalni in ročni črkopis: Katja Kastel Krančan
izdajatelj: Forum Ljubljana / posebna izdaja revije Stripburger
obseg: 72 str.
Naslov izvirnika: Von Spatz
Strip je prvič izšel leta 2015 pri založbi Rotopol, Nemčija.
© Anna Haifisch & Rotopol, 2015
Izdano v dogovoru z agencijo S.B.Rights Agency – Stephanie Barrouillet.
© za slovenski prevod: S. Fischer Foundation po naročilu TRADUKI
Vse pravice pridržane.
Izdajo je sofinancirala Javna agencija za knjigo RS.
Izdajo tega dela je podprla literarna mreža TRADUKI, katere člani so Ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije, Ministrstvo za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije, Švicarska kulturna fundacija Pro Helvetia, avstrijsko Združenje prevajalk in prevajalcev (po nalogu Ministrstva za umetnost, kulturo, javno upravo in šport Republike Avstrije), Goethe-Institut, fundacija S. Fischer Stiftung, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, Ministrstvo za socialne zadeve in kulturo Kneževine Liechtenstein, Kulturna fundacija Liechtenstein, Ministrstvo za kulturo Republike Albanije, Ministrstvo za kulturo in informiranje Republike Srbije, Ministrstvo za kulturo Romunije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Črne gore, Leipziški knjižni sejem, Ministrstvo za kulturo Republike Severne Makedonije inMinistrstvo za kulturo Republike Bolgarije.

-----------------------------------------------------------------------------------------------