10. Reciklart | Skupinska razstava Recollections

07 Avgust 2024 > 23 Avgust 2024 Vljudno vabljene_i na otvoritev skupinske razstave "Recollections" avtoric: Katarine Kolenc, Nine Pernat in Doroteje Erhatič, v sredo, 7. avgusta, ob 19.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava je del 10. Reciklarta - umetniškega festivala recikliranja in DIY kulture.

 

Razstava ob 10. festivalu Reciklart je tokrat tematsko posvečena prav obletnici, za povrh pa se še posipa s plastiko, kar je tudi osrednja tema letošnje edicije festivala. Podstat vseh predstavljenih del torej vsaj diši po plastiki, če delo že ni v celoti plastično. Pojav plastičnih odpadkov v umetnosti nagovarja drugačno vrsto občinstva. Iz sveta umetnosti se poskuša prebiti v globalno vizualno polje. Gre za pomemben komentar o stanju našega planeta in morda tudi prihodnosti Zemlje. Na tej točki se moramo tudi v umetnosti posvetiti razpravi proizvajanja nepotrebnih predmetov, materialov, objektov. Morda se zdi recikliranje materiala v umetnosti bolj etično kot uporaba neobnovljivih materialov, pridobljenih iz naravnih virov. Proces arhiviranja, ki zavoljo digitalizacije zadnje čase obstaja zgolj kot enke in nule na računalih, bo tokrat zaživel v vsej svoji materialnosti. Kar se je izrodilo preko različnih tehnik, ki kot spomin lovijo fragmentirane delce podob in občutkov, razcefrane trenutke, ki jih obujamo na približno kot občasne rahle meglice. Včasih kakšne zavržemo tako kot poceni plastiko. Ali jih potlačimo ali se preprosto zdijo tako nepomembni, da samo odplavajo mimo. Nina Pernat poskuša plastiki ponovno vrniti njen mali trenutek slave v reciklaži spominov ter v poplavi vizualnega balasta najti oprimek in trenutke, ki obstanejo dlje. Pridržujemo si pravico, da nas ne morete tožiti, če si na fotografijah niste všeč. Lahko pa jih ukradete. In uničite.

Doroteja Erhatič v svoji praksi izvira iz osebne ekologije, kjer v procesu ustvarjanja poskuša vse materiale dobiti z druge roke, jih ponovno uporabiti in jih reciklirati tudi kot umetniško delo ali pa kar idejo samo. Njeno delo navdihuje efemerno in začasno, izkušnje, ki jih prinaša s seboj, integrira z materiali, ki jih najde v prostoru, in išče nov občutek zakoreninjenosti, prilagodljivosti spremembam. V delih se nanaša na ekološko misel, ki jo Timothy Morton opisuje kot virus, ki okuži vsa področja mišljenja. Trdi, da ekologija ni samo globalno segrevanje, recikliranje in sončna energija in tudi ne samo vsakodnevni odnosi med ljudmi in neljudmi. Povezana je z ljubeznijo, izgubo, obupom in sočutjem, z depresijo in psihozo. Povezana je s kapitalizmom in s tem, kar bi lahko obstajalo po kapitalizmu. Povezana je z dvomom, zmedo in skepticizmom. Povezana je s konceptoma prostora in časa. To je povezano z zavestjo in zavedanjem. Z ideologijo, kritiko, idejami o sebi ter z družbo in s sobivanjem.[1]

Katarina Kolenc v svojem projektu raziskuje pojav plastičnih napihljivih predmetov, ki jih ljudje nosimo na plažo, jih uporabljamo za zabavo in jih dojemamo kot nekaj pozitivnega. Na drugi strani pa čez čas postanejo še ena težko razgradljiva plastična smet, ki duši in uničuje planet ter ogroža vsa živa bitja na Zemlji. Kontrastna postavitev na eni strani utesnjujoči plastičnih napihljivih igrač in na drugi strani prilepljenih fotografij »na oltarju«, ki predstavljajo novodobno čaščenje – materializem, gledalcu ob sprehodu skozi prostor želi neposredno prikazati problematiko zgoraj opisanega in mu postaviti ogledalo. Fotografije in postavitev v prostoru ustvarjajo tudi kontrast resničnosti in neresničnosti, čeprav oboje lahko predstavlja oba svetova, saj se lahko sami odločamo, v kateri resničnosti živimo.

Postavitev Katarine Kolenc z naslovom Vročinski val (drugi del) nadaljuje njen istoimenski projekt, ki govori o mainstream turizmu preživljanja časa na plaži kot odraz potrošniške družbe. V nadaljevanje projekta, ki se dotika teme plastike in mikroplastike, je torej vključila en element prejšnjega projekta – napihljive predmete, ki jih nosimo s seboj na plažo. Smeti vztrajno odstranjujemo z našega obzorja, pri čemer gre za prostorska dejanja prehoda z ene na drugo stran tako, da ohranjamo čistočo in red. Daleč od oči, daleč od srca/Out of Sight, Out of Mind.[2] Princip izločanja je dosegel vrhunec v povojni dobi z vzponom proizvodnje efemernih izdelkov, ko je blago narejeno prav z namenom zgolj enkratne uporabe. Ob tem pa nas T. Morton sooča tudi s pojavom hiperobjektov, kot so podnebne spremembe, stiropor, plutonij in drugi. Gre za objekte, ki se intenzivno raztezajo v dimenzijo prostora, časa in materije. Kako se soočiti z obstojem materialov, kot sta stiropor in plutonij, ki obstajajo v skoraj nepredstavljivih časovnih okvirih? Čez sto, petsto ali tisoč let bodo predmeti iz polistirena, kot so skodelice za hrano in ostale embalaže za enkratno uporabo, še vedno obstajale.

Doroteja Erhatič, Katarina Kolenc, Nina Pernat

Katarina Kolenc (1994, Ljubljana) je diplomirala iz fotografije na Fakulteti za aplikativne vede (VIST) v Ljubljani. Njeni avtorski projekti izhajajo iz dokumentarnega beleženja vsakdanjih trenutkov življenja in malenkostnih posebnosti njene okolice, ki jih kasneje razvije v obliki dokumentarnih in konceptualnih zgodb. Največkrat je to spontana ulična fotografija s poudarkom na človeških prigodah in humorni kritiki sodobne družbe, ki jo razširi z dodajanjem različnih predmetov oziroma instalacij. Trenutno dokumentira okolja in ustvarja projekte, ki se tako ali drugače navezujejo na temo potrošništva.

Nina Pernat (1987, Sežana), diplomirana umetnostna zgodovinarka in italijanistka, se v praksi predvsem z zadnjim ukvarja na ravni slučajnega usmerjanja turistov po Ljubljani, jo pa fotografija spremlja že od nekdaj na tak ali drugačen način. Deluje tudi širše na polju kulture v sklopu različnih kolektivov. V zadnjih petih letih je prispevala večino fotografskega arhivskega materiala za festival Reciklart, kar že samo po sebi zavoljo fine desete obletnice kliče o predstavitvi dogajanja zadnjih let širši publiki.

Doroteja Erhatič (1990, Ptuj), deluje na področju vizualne umetnosti in ohranjanja kulturne dediščine. Študij restavratorstva je zaključila leta. 2012, z diplomo Vpliv obdelave kamna na trajnost njegove površine, pod mentorstvom Jurija Smoleta. Leta 2017 je nadaljevala študij na, smeri Kiparstvo in druge sodobne prakse na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je leta 2021 magistrirala z nalogo Smetim, torej sem pri mentorjema Alenu Ožboltu in Maji Smrekar. Sodelovala je na projektu oživitve študentske forme vive v Rožni dolini, kjer je postavila skulpturo: Koliko embalaže, ... (beton, 2018). Leta 2019 je bila prva izbrana v seriji sodelovanja Galerije Alkatraz z ALUO-jem, v sklopu katerega je odprla samostojno razstavo Naj ti bo čas dolg. Leta 2021 je za magistrsko delo prejela nagrado ALUO. Istega leta je bila tudi prva prejemnica Zlatega skalpela, nagrade Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. Razstavljala je na skupinskih razstavah: MSUM, Ljubljana; TRANS-FORM:ACTION; skupinska razstava akademij iz Zagreba, Sofije, Bukarešte, Skopja, Istanbula in Ljubljane (2019), Kuća Legata / Heritage House; Art Sequences, Beograd (2019), Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto; So-delo-vanje, razstava študentov ALUO (2018), Maribor, Galerija K18, Maribor; Nežka Struc, Prostor poezije (2018), Rog, Modri kot, Ljubljana; Forgetmenot/Spominčice (2018).

[1] Morton, Timothy: »The Ecological Thought«, Harvard University Press, 2010, str. 2

[2] Boetzkes, Amanda: »Plastic, Oil Culture, and the Ethics of Waste.« V: »Out of Sight, Out of Mind: The Politics and Culture of Waste,« Christof Mauch (ur.) ,RCC Perspectives: Transformations in Environment and Society 2016

Lektura: Sonja Benčina
Prevod (v angleški jezik): Ana Makuc
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana - Oddelek za kulturo, Mestna občina Ljubljana  Urad za mladino in Evropska unija.
*˝𝐹𝑖𝑛𝑎𝑛𝑐𝑖𝑟𝑎𝑙𝑎 𝐸𝑣𝑟𝑜𝑝𝑠𝑘𝑎 𝑢𝑛𝑖𝑗𝑎. 𝑉𝑒𝑛𝑑𝑎𝑟 𝑠𝑜 𝑖𝑧𝑟𝑎𝑧̌𝑒𝑛𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌𝑎 𝑖𝑛 𝑚𝑛𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑧𝑔𝑜𝑙𝑗 𝑠𝑡𝑎𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌𝑎 𝑖𝑛 𝑚𝑛𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑎𝑣𝑡𝑜𝑟𝑗𝑎(-𝑒𝑣) 𝑖𝑛 𝑛𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑎𝑧̌𝑎𝑗𝑜 𝑛𝑢𝑗𝑛𝑜 𝑠𝑡𝑎𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌ 𝑖𝑛 𝑚𝑛𝑒𝑛𝑗 𝐸𝑣𝑟𝑜𝑝𝑠𝑘𝑒 𝑢𝑛𝑖𝑗𝑒 𝑎𝑙𝑖 𝑁𝑎𝑐𝑖𝑜𝑛𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑎𝑔𝑒𝑛𝑐𝑖𝑗𝑒. 𝑍𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑛𝑒 𝑚𝑜𝑟𝑒𝑡𝑎 𝑏𝑖𝑡𝑖 𝑜𝑑𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟𝑛𝑎 𝑛𝑖𝑡𝑖 𝐸𝑣𝑟𝑜𝑝𝑠𝑘𝑎 𝑢𝑛𝑖𝑗𝑎 𝑛𝑖𝑡𝑖 𝑜𝑟𝑔𝑎𝑛, 𝑘𝑖 𝑑𝑜𝑑𝑒𝑙𝑖 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎.“



*************

𝟏𝟎. 𝐑𝐞𝐜𝐢𝐤𝐥𝐚𝐫𝐭 𝐟𝐞𝐬𝐭𝐢𝐯𝐚𝐥 se bo zgodil med 𝟕. 𝐢𝐧 𝟏𝟎. 𝐚𝐯𝐠𝐮𝐬𝐭𝐨𝐦 na Trgu brez zgodovinskega spomina (pred Galerijo Alkatraz) na 𝐀𝐊𝐂 𝐌𝐞𝐭𝐞𝐥𝐤𝐨𝐯𝐚 𝐦𝐞𝐬𝐭𝐨 v Ljubljani.