FriFormA\V: SOUNDING SPOMENIK

27 Junij 2024 Vabljene_i na dogodek FriFormA\V: SOUNDING SPOMENIK, ki se bo odvil v Galeriji Alkatraz, v četrtek, 27.6. s pričetkom ob 19. uri. Na dogodku sodelujejo: Vida Piko Vatovec – altovski saksofon, Tadeja Žele – violončelo, Lina Rica – vizualizacija v živo, Belma Bešilć-Gal – predavanje, moderiranje pogovora, Jernej Babnik Romaniuk – terenski posnetki, László Juhász – kurator, avtor, pogovor, Nataša Serec – sokuratorica, producentka.

FriFormA\V: SOUNDING SPOMENIK

fotografska razstava, video instalacija, koncerti, vizualizacija v živo, pogovor, predavanje

Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto

27. 6. 2024 ob 19.00

Sodelujejo:

Vida Piko Vatovec – altovski saksofon
Tadeja Žele – violončelo
Lina Rica – vizualizacija v živo
Belma Bešilć-Gal – predavanje, moderiranje pogovora
Jernej Babnik Romaniuk – terenski posnetki
László Juhász – kurator, avtor, pogovor
Nataša Serec – sokuratorica, producentka

 

Program (19.00–22.00)

Fotografska razstava Betonske linije in video instalacija Stoji mirno avtorja Lászla Juhásza

Fotografska razstava 40 fotografij arhitekture različnih spomenikov, ki so bile posnete v Ilirski Bistrici, Dražgošah, Jasenovcu in Sinju. Predvajana bo tudi videoinstalacija Stoji mirno (60 min). Minimalistični, počasi premikajoči se film bo predstavljen na plazemskem zaslonu, z originalnim terensko posnetim zvokom, predvajanim prek priloženih slušalk.

Neslišane zgodbe: predavanje Belme Bešlić-Gál: Zvočni vidiki brutalističnih spomenikov Jugoslavije

»Medtem ko je značilen in nekoliko skrivnosten videz spomenikov NOB v SFRJ pritegnil pozornost po vsem svetu in je bil v zadnjih letih predmet obsežnih raziskav, skoraj nič ne vemo o njihovih notranjih akustičnih lastnostih, ki predstavljajo prav tako zanimivo področje za raziskovanje.«

Od načrtovanja do izvedbe: pogovor s kuratorjem Lászlóm Juhászem, ki ga bo vodila Belma Bešlić-Gál.

Ilirska Bistrica: Tadeja Žele, solo nastop na violončelu in vizualizacije v živo Line Rica

Improviziran solo set je močno navdihnjen s spominom in vzdušjem snemanja, ki je potekalo avgusta 2021 pri spomeniku v Ilirski Bistrici. Solistični nastop violončela spremlja vizualizacija Line Rica.

Dražgoše: Vida Piko Vatovec, solo saksofonski nastop in vizualizacija v živo Line Rica.

Tudi solo na altovskem saksofonu Vide Piko Vatovec je improviziran, nedvomno pa ga je navdihnila izkušnja poldnevnega snemanja, ki se je zgodilo avgusta 2021 na spominskem kompleksu v Dražgošah. Solistični nastop bo spremljala vizualizacija Line Rica.

 

Opis projekta:

Medtem ko je osupljiva, enigmatična vizualnost abstraktnih brutalističnih spomenikov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v zadnjih letih dobro dokumentirana, o njihovih zvočnih vidikih vemo bolj malo. V tem kontekstu je vredno omeniti poetično-eksperimentalni dokumentarec hrvaškega multimedijskega umetnika Igorja Grubića, Videoportret devetih spomenikov (2010–2015, 50′), ki zajema umirjene zvočne vplive in ambient okoliške pokrajine spomenikov iz obdobja socializma na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, s čimer prinaša redek vpogled v zvočno pokrajino teh edinstvenih arhitektur.

Večina spomenikov ima votle dele, ki služijo kot resonančni prostori. Najbolj značilni materiali, iz katerih so ti zgodovinski artefakti izdelani, je betonski preliv in armatura ali jekleno ogrodje s kovinskimi pokrivnimi ploščami. Materiali, ki zagotovo vplivajo na zvoke ali imajo zvočne lastnosti! Zanimivo je, da doslej še nihče ni preučil, temeljito dokumentiral in objavil teh trajnih krajinskih objektov kot akustičnih prostorov. Nas poleg fascinantne brutalistične arhitekture zanimajo predvsem njihovi zvočni atributi.

Večina teh edinstvenih spomenikov je bila zgrajena na oddaljenih podeželskih lokacijah, običajno daleč od kakršne koli urbanizacije, nekateri pa so bili postavljeni v mestnih središčih, predmestjih ali v bližini manjših naselij – vse to predpostavlja tudi zelo raznoliko zvočno ekologijo spomenikov.

Spomeniki so delovali – in nekateri še vedno delujejo – kot opomin na drugo svetovno vojno z jasno antifašistično konotacijo, od sredine petdesetih do konca sedemdesetih let pa kot temelj in materializirani simboli utopične ideje Josipa Broza Tita o močni in združeni jugoslovanski državi z visoko donečim sloganom »bratstvo in enotnost«. Te abstraktne, a nedvomno ikonične modernistične konstrukcije obravnavamo zgolj kot arhitekturne umetnine. Ne glede na vse možne politične in ideološke plasti menimo, da spomeniki niso zgolj neuporabni spolitizirani ostanki komunistične preteklosti nekdanje Jugoslavije, ampak pomembni zgodovinski artefakti, ki jih je treba občudovati in vzdrževati.

Leta 2021 smo začele_i dolgoročni raziskovalni, razstavljalni, snemalni in založniški projekt, s katerim raziskujemo in razkrivamo zvočne atribute spomenikov nekdanje Jugoslavije. Te spomenike najdemo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, na Kosovu in v Severni Makedoniji.

V okviru projekta angažiramo lokalne instrumentalistke, večinoma mlajše in izjemno nadarjene profesionalne glasbenice, ki delujejo na področju svobodne improvizirane ali sodobne komponirane glasbe. Na kraju samem med igranjem glasbenega instrumenta raziskujejo najbolj odzivne ali fascinantno zveneče dele spomenikov. Poleg namernih zvokov, ki jih proizvajajo glasbila, s snemanjem okolja dokumentiramo tudi spontane zvoke iz neposredne okolice.

Na letni ravni obiščemo dva spomenika, ki ju preučimo s terenskimi ogledi, fotografiranjem ter avdio- in videosnemanji, in sčasoma izdamo zvočne zapise. Za projekt Sounding Spomenik smo izbrale_i več kot dvajset lokacij z emblematičnimi spomeniki. Do sedaj smo opravile_i terenska snemanja v Dražgošah, Ilirski Bistrici, Sinju in Jasenovcu, julija pa bomo obiskale_i Čačak in Popino v Srbiji.

 

Povezave:

https://inexhaustible-editions.com/sounding-spomenik/

Dosedanje predstavitve: Wien Modern, Dunaj: https://www.wienmodern.at/2023

inexhaustible-editions-sounding-spomenik-de-2575

 

Seznam opravljenih terenskih snemanj:

Dražgoše (zasnovala sta ga arhitekt Boris Kobe in kipar Stojan Batič; dokončan leta 1976)

Sodelujoča glasbenica: saksofonistka Vida Piko Vatovec

Ilirska Bistrica (zasnovala sta ga arhitektka Živa Baraga-Moškon in kipar Janez Lenassi; dokončan leta 1965)

Sodelujoča glasbenica: violončelistka Tadeja Žele

Sinj (zasnoval ga je arhitekt Vuko Bombardelli; dokončan leta 1962)

Sodelujoča glasbenica: violončelistka Lucija Gregov

Jasenovac (zasnoval ga je arhitekt Bogdan Bogdanović; dokončan leta 1966)

Sodelujoča glasbenica: violinistka Tena Novak

 

Predstavitev sodelujočih:

Vida Piko Vatovec je mlada saksofonistka, ki je svojo glasbeno pot začela pri prof. B. Bizjak Kotnik, pod mentorstvom katere je tudi maturirala. Končala je Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu M. Drevenška. Med šolanjem je na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih posegala po visokih rezultatih, prav tako je kar nekajkrat sodelovala z različnimi zasedbami – plesnim oddelkom KGBL, komornim pevskim zborom Ave, Pihalnim orkestrom Slovenske vojske ter Simfoničnim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. Sodeluje tudi v različnih komornih skupinah, kot so ansambel saksofonov AG, ansambel saksofonov KUG sax Sippia in (nekdanji) kvartet saksofonov Patetiko. Redno se izobražuje pri domačih in tujih uveljavljenih profesoricah_jih in glasbenicah_kih ter sodeluje z mladimi slovenskimi skladatelji_cami, kot sta Tilen Lebar in Gašper Muženič. Vida Piko Vatovec je avgusta 2021 snemala za Sounding Spomenik in ustvarjala namenske zvoke saksofona na spominskem kompleksu arhitekta Borisa Kobeja in kiparja Stojana Batiča v Dražgošah.

Tadeja Žele je glasbeno šolo obiskovala v Postojni. Šolanje je zaključila pri Kseniji Trotovšek Brlek, ko je bila že absolventka pedagogike in sociologije na Filozofski fakulteti, UL. Izredni dodiplomski in magistrski študij violončela je zaključila pri prof. Igorju Škerjancu. Od leta 2010 poučuje violončelo na več glasbenih šolah. Kot vodja sekcije sodeluje pri orkestru Simfonika Vrhnika, s katerim je večkrat nastopila tudi kot solistka. Sodeluje še z orkestri Cantabile, Crescendo in orkestrom Gimnazije Kranj. Z violončelistko Katarino Kozjek je v letu 2018 na mednarodnem Bienalu sodobne glasbe v Kopru izvedla noviteto Triptihon skladatelja Tilna Lebarja, ki jo je napisal posebej zanju. Tadeja Žele je avgusta 2021 za Sounding Spomenik posnela zvoke violončela ob kultnem spomeniku Janeza Lenassija v Ilirski Bistrici.

Lina Rica (1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju instalacij z uporabo videa, grafike, fotografije, animacije in zvoka. V svojem delu obravnava družbene procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je končala študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Za svoje grafike, ki so del zbirk MGLC, Oficina Arara, Critical Mass in Femicomix Portfolio, je prejela več nagrad. Med letoma 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Čadežem vodila društvo za produkcijo in promocijo sodobne umetnosti in galerijski prostor GaleRica v Makarski. Z videoperformansi je nastopila na več festivalih in dogodkih v klubih in avtonomnih kulturnih centrih ter sodelovala z več umetnicami_ki. Od leta 2019 je del avdiovizualnega eksperimentalnega ansambla Marta Fakuch. Od leta 2020 je del avdiovizualnega tria Etceteral. Živi in dela v Ljubljani. / linarica.com

Belma Bešlić-Gál (1978) je skladateljica, pianistka, kustosinja in umetnica. Rodila se je v industrijskem mestu Tuzla, Bosna in Hercegovina, SFRJ; zdaj živi na Dunaju v Avstriji. Njene skladbe, ki temeljijo na različnih oblikah sodobne glasbe s poudarkom na avantgardnih konceptih intermedijskega glasbenega gledališča, segajo od orkestralnih, komornih in solističnih del do instalacij, medijske umetnosti in literature. Konceptualna osnova njenega dela je intenzivno ukvarjanje s fenomenom časa. S kombiniranjem instrumentov, svetlobe in predmetov ter arhitekturnih konceptov in avdiovizualnih projekcij se osredotoča na raziskovanje načinov manipulacije čutnih zaznav občinstva. Druga pomembna področja njenega transdisciplinarnega pristopa k različnim reprezentacijam sodobne kompozicije vključujejo integracijo eksistencialističnih in futurističnih idej in konceptov, vpliv mikrogravitacije in vesoljske znanosti na hipotetično umetnost prihodnosti ter destruktivne učinke reakcionizma in nacionalizma na (postjugoslovansko) umetnost, kulturo in družbo na splošno. / belmabeslic-gal.eu

Ljubljanski snemalec in mojster zvoka Jernej Babnik Romaniuk (1975) se že od malih nog posveča ustvarjalnemu delu, svojemu navdušenju nad nenavadno glasbo in nenavadnimi zvočnimi prostori ter vsem, kar se vrti okoli glasbe in zvokov, pa je kmalu dodal še grafično oblikovanje. Pri obdelavi zvoka združuje tako zvočne kot vizualne discipline, kar je v zadnjem desetletju njegovo glavno zanimanje. Osredotočil se je predvsem na site-specific snemanje in postprodukcijo manjših skupin, ki se ukvarjajo s prosto improvizacijo, in nekonvencionalnih pihalnih orkestrov ter na dokumentarno terensko snemanje, kjer je našel neizčrpen vir, ki ga nenehno navdihuje in sili k odkrivanju svežih in še neslišanih pristopov k snemanju in obdelavi zvoka. S svojim zavodom Murmur pripravlja serijo izdaj Prostori, gradiva, posneta v bunkerjih iz druge svetovne vojne, v naravi oblikovanih jamah, zgrajenih betonskih dvoranah, starih vaških hlevih ipd. Že od samega začetka je strokovnjak za snemanje seans Sounding Spomenik z vsemi postprodukcijskimi nalogami, kot so montaža, mešanje in mastering. / murmur.si

Novinar, kurator, producent in založnik László Juhász (1980) se je rodil v Szegedu na Madžarskem; študiral je anglistiko, amerikanistiko ter komunikologijo in medijske študije na Univerzi v Szegedu. Je ustanovitelj in glavni urednik madžarske spletne glasbene revije Improv.hu od leta 2002 do leta 2022, organizator dogodkov v Szegedu (Improv Est) od leta 2007, občasni soorganizator dogodkov v Budimpešti (No Wave Est) od leta 2015 ter soustvarjalec in soorganizator serij dogodkov v Ljubljani: od leta 2016 pri KUD Mreža FriForma z Natašo Serec, od leta 2018 do 2020 pa pri Zavodu Sploh Confine aperto. Je tudi ustanovitelj in izvršni producent snemalne založbe Inexhaustible Editions in njenih podzaložb Edition FriForma (z Natašo Serec) in SonoLiminl (z Robertino Šebjanič) od leta 2015, nekdanji soorganizator letnega festivala delavnic »Improcon - Congress Of Free Improvised Music, Arts & Thoughts« na Hrvaškem. Tri leta je živel v Londonu v Veliki Britaniji, kjer je raziskoval in bil tesno povezan s sodobno britansko improvizirano glasbeno sceno. V zadnjih letih ga bolj zanima prepletanje zvoka, prostora in arhitekture.

Nataša Serec od leta 1993 aktivno podpira in soustvarja umetniško, kulturno in družbeno angažirano dogajanje v AKC Metelkova mesto. Na slovenski novoglasbeni umetniški sceni deluje kot organizatorka, producentka, kuratorica, glasbena založnica in promotorka umetniških dogodkov. Pred 17 leti je začela organizirati vrsto glasbenih festivalov in koncertnih ciklov (Džez pri koritu, Festival Osebno & Kolektivno, Metabonma, FriForma, FriFormA\V). Od 2004 z lokalnimi in mednarodnimi vizualnimi umetniki_cami izvaja umetniške intervencije v javnem prostoru (Gesamtkunstwerk Metelkova). Izvaja umetniške rezidence v Ateljeju Azil in je članica umetniške ekipe galerije Nočna izložba Pešak. Skrbi za arhiviranje in digitaliziranje obstoječega in novonastalega vizualnega in tekstovnega gradiva KUD Mreža.

 

.

 

Produkcija: KUD Mreža / Galerija Alkatraz / FriFormA\V / Inexhaustible Editions – Edicija FriForma, Ljubljana; program kurirata: Nataša Serec & László Juhász
Koprodukcija: Inštitut ON Rizom, Ljubljana
Grafično oblikovanje: Urša Rahne
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS & MOL – Oddelek za kulturo