Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
07 Maj 2024 > 31 Maj 2024 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Nataše Skušek: V maminih čevljih, v torek, 7. maja, ob 19. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljene_i tudi na vodstvo po razstavi in pogovor z umetnico v okviru programa dogodka Ljubljana Art Weekend, v petek, 24. maja, ob 18.00. Galerija je med tednom odprta med 12.00 in 18.00. Dodatni odpiralni čas: sobota, 25. in nedelja, 26. 5. med 12.00 in 18.00.
Nataša Skušek je uveljavljena vizualna umetnica srednje generacije, ki ne glede na svojo kiparsko izobrazbo v svoje ustvarjalno delo vključuje pester nabor različnih medijev. V bogati umetniški praksi pogosto uporablja video, fotografijo, grafiko, risbo, kiparstvo, performans in intervencije v javnem prostoru. Izbira nosilca umetniškega sporočila ji ne predstavlja ovire, ampak ji lahko služi celo kot odskočna deska za pripoved. Umetničino delo je izrazito zakoreninjeno v njenih vsakdanjih življenjskih izkušnjah, zato se zdi, da svojo osebno zgodbo skupaj z materialno komponento, ki jo spremlja, jemlje kot izhodišče za nastanek univerzalne nadgradnje, ki oblikuje umetniško sporočilo.
Nastanek obsežnega portfelja umetniških del je odraz širšega konteksta njenega več kot dvajsetletnega rednega delovanja na področju sodobne umetnosti. Vloga umetnic_kov, ki na njem kontinuirano delujejo, je vezana predvsem na zagotavljanje dotoka svežih umetnin. Ne gre toliko za deljenje inovativnih idej, ampak v prvi vrsti za proizvajanje novih izdelkov, kar umetnice_ke potisne v neskončni krog zagotavljanja »vedno novega«, to pa posledično spodbuja nastanek pogojev preobsežnega slabo plačanega in prekarnega dela. To ne glede na njegov pomen in kakovost rezultatov vodi v škodljive vzorce samouresničevanja preko dela in na koncu v izgorelost. Zaradi tega se je umetnica odločila za nekoliko drugačen pristop k projektu, ki ga je zasnovala za Galerijo Alkatraz. Strategija nove razstave ni izhajala iz potrebe po vzniku nove produkcije, čeprav so nastala nova dela, ampak predvsem po novem pogledu na pretekle projekte.
Razstava V maminih čevljih vključuje ponovitve videoperformansov, vendar sedaj namesto umetnice in njenih bližnjih v teh vlogah nastopata njeni hčerki. Naslov se nanaša na razstavljeni istoimenski video iz leta 2024, v katerem vidimo dve osebi, ki korakata vzvratno, pri čemer izstopajo njuni salonarji. »Mama« v tem oziru ni zgolj v vlogi matere, pač pa tudi ženske in umetnice, hčerki pa nista le izvajalki performansov, torej v dodeljeni pasivni vlogi, temveč je del galerijskega prostora Alkatraza odprt tudi zanju v obliki prostorske intervencije.
Poleg naslovnega dela si v galerijskem prostoru lahko ogledamo še tri druga videodela. Boš že še videla (2024) humorno ponazarja grožnjo, s katero se lahko srečamo v vsakdanjih odnosih. Ta učinkuje toliko bolj prepričljivo zaradi postavitve dveh televizorjev, ki se frontalno gledata »iz oči v oči«. Prosti čas (2023) prikazuje protagonistki v razigrani interakciji, Lebdenje (2022) pa ju prikazuje, kako posamično lebdita v morju. Vsako od del je reinterpretacija enega od umetničinih preteklih videoperformansov. Referenčni deli, ki sta nastali v obmorski pokrajini med letoma 2003 in 2007, sta tako kot vsa ostala izvorna dela na razstavi prisotni le z osnovnimi informacijami in kodami QR, kot povabilo k nadaljnjemu raziskovanju umetničinega videoopusa.
Sprememba, ki jo prinašajo nova dela, se nanaša na izostanek umetničine podobe na projekcijah in zaslonih. Tudi prisotnost ostalih protagonistk_ov starejših del postane manj oprijemljiva. Nataša Skušek v vizualni prostor s svojo neposredno pojavo vstopa zgolj na vabilu, kjer vidimo ožje člane njenega ustvarjalnega, tudi zasebnega življenja, in povsem neposredno s performansom, ki ga skupaj s Katjo Skušek izvajata ob odprtju razstave. Sled umetničine prisotnosti, ki torej v razstavljenih delih ni eksplicitna, predstavljata tudi kavč in par čevljev, ki ostaneta po otvoritvenem dogodku. Kljub temu, da gre za avtorsko, samostojno razstavo, njena umetniška praksa poudarja pomen sodelovanja na različnih ravneh – od zasnove in izvedbe do postprodukcije, tokrat tudi s poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju. Poleg tega umetničine razstave pogosto vključujejo elemente, kot so kosi pohištva, hrana ali drugi predmeti, ki vzbujajo in prevprašujejo občutek domačnosti.
Projekt Nataše Skušek se ukvarja z zgodovino lastnega ustvarjanja in je tako kot večina umetničinega opusa povezan z njenim neposrednim okoljem – vsakdanjimi pripetljaji, medosebnimi dinamikami in spremenljivostjo življenja. Na ravni ukvarjanja s preteklimi deli je takšen obrat umetnice k sebi za njen opus nekaj novega, vendar ji ni tuje razmišljanje o lastnem položaju, tako da ga postavlja v kontekst odnosov z drugimi ljudmi in širšimi družbenimi kategorijami ali raziskuje dinamiko vsakdanjega življenja. Po eni strani lahko ta zasuk razumemo kot intimen obrat k sebi in svoji zgodovini, z namenom prevpraševanja lastnih motivov in pomena svojega dela: koliko se še poveže z zgodbami, ki jih je pripovedovala pred leti? Ali so njena razmišljanja še vedno aktualna? V tem kontekstu je pogled nazaj smiselno izhodišče za poglobljeno raziskovanje lastne pozicije ter nadaljnji osebni in umetniški razvoj.
Širše gledano je to tudi možnost za vzpostavitev drugačne vrste delovanja v sodobni umetnosti. Z razvijanjem dialoga z lastnim delom se umetnica subtilno sooča s pritiskom nenehne produkcije in diktatom novosti kot prevladujoče paradigme. Zato lahko strategijo Nataše Skušek razumemo kot odziv na pogoje, ki narekujejo hiperprodukcijo, hkrati pa ne zagotavljajo dolgoročne varnosti in stabilnosti ter ne prispevajo k razvoju kariere. Prispevajo le k odtujevanju od drugih in od same_ga sebe. V maminih čevljih je upor škodljivim sodobnim smernicam (umetniškega) življenja. Je obsežen ponovni premislek ter medgeneracijsko oživljanje feminističnega slogana Osebno je politično skozi svojevrsten reenactment videoperformansov, ki jasno pokaže, kako zelo so teme iz preteklosti še vedno aktualne.
Anabel Černohorski, Sebastian Krawczyk, Ana Grobler
