Odpiralni čas:
 
ponedeljek - petek:
11.00 - 19.00
 
 
 
 
 
 
 
 

Žan Gašperič: Sam, ampak ne zares

13 Februar 2024 > 01 Marec 2024 Vabljene_i na otvoritev razstave Žana Gašperiča Sam, ampak ne zares, v torek, 13. februabrja, ob 18. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.

Kuratorica in kurator: Anabel Černohorski, Sebastian Krawczyk.

Produkcija: KUD Mreža/Galerija Alkatraz.

Koprodukcija: Zavod Radio Študent

Slovenska lektura: Sonja Benčina

Angleški prevod: Ana Makuc

Program Galerije Alkatraz podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

*************************************************************

Žan Gašperič je študent fotografije na ljubljanski ALUO UL, ki deluje na presečišču fotografije, videa, zvoka in performativne umetnosti. Je tudi prejemnik prve nagrade v sklopu vizualnega natečaja Tresk #14 (september 2023) v kategoriji dokumentacija glasbenega dogodka, ki ga vsakoletno razpisuje Radio Študent v okviru festivala Tresk. Ob njegovem delu je komisija zapisala: »Zmagovalna fotografija ni le konvencionalna dokumentacija glasbenega dogodka. Namesto klasičnega dokumentarno-realistično opisnega pristopa si je avtor upal delati z eksperimentalnim fototehničnim in analognim pristopom. Medij beleženja resničnosti z uporabo inovativnih DIY tehnik avtor zmanipulira v orodje, ki vizualno poustvarja tudi spekter njegove čustvene introspekcije med poslušanjem glasbe.«

Samostojna razstava Žana Gašperiča z naslovom Sam, ampak ne zares v Galeriji Alkatraz, nastala v koprodukciji Radia Študent, predstavlja umetnikova sveže nastala dela, ki spretno združujejo avtorjevo ljubezen do fotografije in glasbene umetnosti. Na razstavi se srečamo s tremi visečimi tekstilnimi objekti, ki jih od zunaj zaznamuje nevtralna svetla barva. Razstava na prvi pogled deluje minimalistično, vendar vsako od del vsebuje vizualno bogato notranjščino, narejeno s pomočjo UI generatorja, pri čemer so umetnikove lastne fotografije služile kot izhodišče za manipulacijo. Pri ustvarjanju končne podobe, ki je odtisnjena na platnih, je bistven učinek, ki ga želi doseči – popačena podoba sveta, ki se giblje v medprostoru digitalno-fizičnega in odpira metafizične razsežnosti.

Naslov Sam, ampak ne zares se dotika vprašanja avtorstva. Četudi Gašperičevo delo, ki v središče pogosto postavlja umetnika samega, zaznamuje manipuliranje z različnimi (fotografskimi) umetniškimi tehnikami in materiali ter sledi načelu naredi sam_a, se avtor hkrati zaveda, da človek ni izoliran otok. Vsak_a ustvarjalni_a posameznik_ica je podvržen_a zunanjim vplivom, bodisi drugih ustvarjalk_cev, tako s področja glasbe kot vizualne umetnosti, bodisi širšega okolja ali okvirov, v katerih deluje. Naslov aludira tudi na uporabo umetne inteligence, ki je za avtorja le eno od orodij, s katerimi lahko umetnik_ca v sodobnosti operira in ki v skladu s programiranimi zakonitostmi črpa iz obširnega bazena pretekle človeške ustvarjalnosti. Naslov pa razkriva še neposreden stik gledalke_ca z umetnino. Posameznik_ca se znajde sam_a pred umetniškim delom, pa vendar je to, kar ga_jo obkroža, umetnikov imaginarni univerzum in obratno: umetnik in z njim umetniška dela nikoli niso popolnoma ločena od publike.

Avtor s svojo postavitvijo ustvarja ograjene prostore, ki nudijo občutek varnosti. Ko se gledalec_ka opogumi in vstopi vanje, je namreč soočen_a s podobo, ki ga_jo v višini oči povsem obkroži oz. objame. V notranjosti, ločeni od preostalega sveta, se lahko zares ustavimo in povežemo s svojim doživljanjem: zadihamo, opazujemo in se prepuščamo vizualno-zvočnim dražljajem, ki sčasoma sprožijo vse več (individualiziranih) asociacij, občutkov in spominov. Umetnik spodbuja daljšo interakcijo z delom, ki krepi individualno izkušnjo in prinaša ojačan stik s seboj.

Kot pripadnik mlajše generacije ustvarjalk_cev Gašperič organsko pluje znotraj virtualnih svetov in orodij, ki jih omogoča nova tehnologija, to pa vešče dopolnjuje s svojo notranjo potrebo po ustvarjanju v fizični obliki, tudi z zatekanjem k neklasičnim pristopom znotraj sodobne fotografije, kot je denimo razvijanje šiviljskih spretnosti. Avtor s svojim delom stremi k izražanju lepote in afirmativnega pogleda na življenje, kar je glede na prevladujoče tendence v sodobni umetnosti pogosto odrinjeno na stranski tir, saj ta neredko kritično izpostavlja temnejše plati človeštva. Umetnik si prizadeva spodbuditi obiskovalke_ce, da se v hektični vsakodnevnosti za trenutek ustavijo in prepustijo sanjskim svetovom, ki jih ustvarja s pomočjo vizualnega in zvočnega jezika v treh izoliranih prostorih. Njegove instalacije tako namenoma nudijo poglobitev v celostno izkušnjo. To so šivana analogna dela, ki z vizualno-slušno stimulacijo čutov simulirajo občutje virtualnosti – prav lahko bi si predstavljale_i, da se nahajamo pred v čas zamrznjenim videodelom, katerega premikanje kadrov in gibanje protagonistov še vedno slutimo.

Umetniku avtoportret omogoča raziskovanje identitete v dobi sodobnih tehnologij, ko je dojemanje resničnosti postavljeno pod vprašaj. Po eni strani je bila z uvedbo umetne inteligence naša instinktivna želja verjeti, da so vizualne podobe pred našimi očmi del materialnega sveta, postavljena pod vprašaj. Po drugi pa je doživljajski svet posameznice_ka dobil razširjene priložnosti vizualnega izraza, saj vsak_a lahko na enostaven način ustvarja podobe s pomočjo novih orodij (zgolj z nekaj z nekaj besednimi ukazi), prilagojene npr. izražanju identitete ali upodabljanju čustev. Ne glede na nove možnosti, ki jih v umetnosti odpira tehnološki razvoj, se ob tovrstnih delih v gledalko_ca prikrade ontološki dvom: kaj je res? Kje naj najde varnost, če to, kar ima pred očmi, zares ne obstaja, ampak je samo uprizoritev algoritma?

Žan Gašperič se v svojem delu ukvarja z raziskovanjem mej in pomenov avtoportereta, sicer pa smisel njegovega ustvarjalnega dela seže dlje, saj želi s svojimi podobami gledalku_ci ponuditi začasen čustveno varen prostor in občutek povezanosti. Format fotografij, s katerim eksperimentira umetnik, osebo, ki spremlja razstavo, dobesedno objame in apelira na njena_njegova čustva. In to je mogoče še eno sporočilo, ki ga s svojim delom pusti Gašperič: pristen stik in povezanost sta lahko pričetek nastanka psihološke varnosti, ki je izhodišče za raziskovanje.

Anabel Černohorski, Sebastian Krawczyk


Žan Gašperič (2001) končuje dodiplomski študij fotografije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V svoji umetniški praksi raziskuje in združuje zvok, gib in vizualno. Leta 2022 se je udeležil plesnih delavnic na Poljskem in v Grčiji, kjer je tudi kot mentor vodil skupine otrok s posebnimi potrebami. V času študija je razstavljal na več skupinskih razstavah, med drugim v Galeriji Fotografija, Galeriji DobraVaga, v okviru belgijske umetniške akademije ESA St-Luc v Bruslju in na skupinski študentski razstavi Ponjava 3 (Tobačna/Objekt 2, Ljubljana, 2023), kje je sodeloval s performansom (v posebni iz svojih del ustvarjeni obleki). Leta 2023 je na natečaju Tresk zmagal v kategoriji za najboljšo dokumentacijo glasbenega dogodka. Razstava v Galeriji Alkatraz je umetnikova prva večja samostojna predstavitev.

Fotografije razstave: Nada Žgank.