Odpiralni čas:
 
ponedeljek - petek:
11.00 - 19.00
 
 
 
 
 
 
 
 

Jaka Vatovec: False Magic 9

19 Januar 2024 > 07 Februar 2024 Vljudno vabljene_i na otvoritev samostojne razstave "False Magic 9" umetnika Jake Vatovca, v petek, 19. januarja ob 18.00 v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljene_i tudi na otvoritev razstave umetnika "False Magic 3" v Galerijo Škuc, Stari trg 21, Ljubljana, v petek 19. januarja, ob 20.00. Dvodelni samostojni projekt Jake Vatovca "False Magic" je nastal v koprodukciji Društva Škuc, Kulturno umetniškega društva Mreža in Zavoda  za sodobno umetnost SCCA - Ljubljana.

False Magic 3


Galerija Škuc
19. 1.–15. 2. 2024

Umetnik: Jaka Vatovec
Kuratorki_ja: Tia Čiček, Lara Plavčak

 

False Magic 9


Galerija Alkatraz
19. 1.–7. 2. 2024

Umetnik: Jaka Vatovec
Kuratorke_ji: Vesna Bukovec, Anabel Černohorski, Ana Grobler, Sebastian Krawczyk

Montažerka: Olga Michalik

Ogled razstave z umetnikom in kuratorkami_ji:
False Magic 9 | petek, 2.2. ob 18.00 v Galeriji Alkatraz
False Magic 3 | petek, 2.2. ob 19.00 v Galeriji Škuc

Slovenska lektura: Neja Berlič, Inge Pangos

Angleški prevod: Ana Makuc, Arven Šakti Kralj

Koprodukcija: Galerija Škuc, KUD Mreža, SCCA-Ljubljana

Program Galerije Alkatraz podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

*************************************************************

Samostojni razstavi umetnika Jake Vatovca False Magic 3 v Galeriji Škuc (19. 1.–15. 2. 2024) in False Magic 9 v Galeriji Alkatraz (19. 1.–7. 2. 2024) sta nastali v koprodukciji Društva Škuc, Kulturno umetniškega društva Mreža in Zavoda  za sodobno umetnost SCCA - Ljubljana. Vatovec z novo umetniško produkcijo skozi metaforo naslovi življenje z obsesivno-kompulzivno motnjo. V ospredje postavljamo odnos, ki ga gojimo tako do umetniškega materiala kot do deljenih osebnih izpovedi, ki jih načrtno ne delimo. Gre za premišljeno sodelovanje med lokalnimi nevladnimi organizacijami, ki odvzema minljivo šokantnost težkih zgodb, da lahko nagovarjamo s preudarnostjo. Poučevati, ozaveščati in zagovarjati z razumevanjem in sočutjem postajajo vedno bolj ključni vidiki samega kuratorstva in tudi umetniškega ustvarjanja, toliko bolj pomembni v prekarnih okvirih produkcije sodobnih umetnosti, v katere smo kulturne_i producentke_i (kulturne_i delavke_ci, umetnice_ki, piske_ci, kuratorke_ji itd.) ujete_i.

*************************************************************

False Magic povezuje razstavi v Galeriji Škuc (False Magic 3, 19. 1.–15. 2. 2024) in Galeriji Alkatraz (False Magic 9, 19. 1.–7. 2. 2024). Ključni pomisleki o projektu so temeljili na načinu naslavljanja nove produkcije, ki predstavlja vpogled v življenje z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Osebne zgodbe ustvarjalk_cev ostajajo bistven vir za interpretacijo umetniških del, hkrati pa lahko voajerski vpogled arhetipizira njihova življenja kot bodisi romantizirana bodisi neželena (npr. trpinčeni umetnik genij). Namen projekta in obeh razstav ni poučevanje javnosti in/ali predstavljanje življenja z OKM, temveč soočenje z umetniškim materialom, ki stoji kot metafora prvoosebne pripovedi o doživljanju motnje.

Razstavi sodita v skupni univerzum umetnikove ustvarjalnosti, vendar hkrati delujeta povsem samostojno kot zaokroženi celoti. Obema je skupno, da predstavljata nabor novejših del, ki v postavitvi sledijo zakonitostim posameznega prostora. Prav ob tej priložnosti hibridnega sodelovanja treh producentov sta pod okriljem SCCA-Ljubljana nastali tudi dve video deli, od katerih eno zavzema poglavitno vlogo v Galeriji Alkatraz v AKC Metelkova mesto.

Naslova razstav se navezujeta na rituale v kontekstu OKM. Popolna ritualizacija vsakodnevnega življenja pomaga samo začasno, na dolgi rok pa v začaranem krogu zgolj utrjuje strahove in poslabšuje motnjo. Številki se nanašata na »obvezno« število ponovitev kompulzivnih dejanj. Obiskovalka_ec razstave v Galeriji Alkatraz vstopa v temačen prostor, ki ga osvetljuje velikoformatna projekcija. Novonastalo delo je sestavljeno predvsem iz avtorjevih črno-belih fotografij in zvočne kompozicije, v kateri umetnikov glas zaseda vlogo glavnega instrumenta. Video Cerberus aludira na Kerberja, mitološko bitje, ki se nahaja v vmesnem prostoru med življenjem in smrtjo, kjer nepoklicanim onemogoča prehod med svetovoma živih in mrtvih. V delu Jake Vatovca predstavlja osebo z OKM. Kolažirana fotokopija troglavega psa na vijoličnem papirju se večkrat prikaže v videu, med podobami pa izstopajo predvsem fotografske upodobitve pajkov in pajčevin, ki sodijo v Vatovčevo temačnejšo estetiko, vendar ne predstavljajo nujno slabega znamenja. V umetnikovi interpretaciji pasje glave, ki so v neprekinjenem konfliktu, predstavljajo bitko med racionalnim oz. resničnim in iracionalnim, torej vsiljivimi mislimi in obsesijami, ki jih spremljajo občutki krivde in samozaničevanja. Naloga Kerberja je, da pazi, da  intenzivne vsiljive misli ne pridejo na površje zavesti in vplivajo na  posamezničino_kovo delovanje. To so neke vrste mrtve misli: sled kognitivne aktivnosti, vira težko obvladljivih čustev, ki jih spremlja močna anksioznost in psihična stiska.

Vsiljive (lahko ponavljajoče se) misli pri OKM spremlja razvoj določenih kompulzivnih ritualov kot orodja za njihovo kontrolo. A kompulzije oz. rituali le za kratek čas omilijo stisko. Veliko časa je tako namenjenega ukvarjanju s ponavljajočimi se mislimi, intenzivnimi čustvi in potrebo po manjšanju stiske, motnjo pa spremljajo tudi pozornost na strukturo oz. pravila, zlitje z lastnim, subjektivnim dojemanjem sveta ter potreba po nadzoru sebe in zunanjega sveta, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja.

Skozi to prizmo lahko beremo tudi delo, ki zavzema prostor okoli štirih belih stebrov. Gre za umetnikov ready-made, ki se navezuje na obsesijo s kontaminacijo. Kupi zelenih nitrilnih rokavic objemajo stebre kot nepotrebna opora, ki simbolizira pretirano zaščito. Aspekt preobremenjenosti z aseptičnostjo oz. sterilnostjo pa je poudarjen tudi s tem, da  rokavice nežno posegajo v obiskovalkin_čev brezskrben prehod.

Avtor je na simbolni ravni otežil tudi dostop do galerijske niše, iz katere se vije zgolj vijolična svetloba. Skladoma z glavno temo razstave bi lahko predstavljala vsiljive misli, ki silijo na plano, v prostor, in nakazujejo na kognitivne aktivnosti posameznice_ka, nevidne zunanjemu svetu. Kot neke vrste ready-made bi lahko razumele_i tudi kratke video vsebine manjših formatov, ki jih spremlja izvirni zvok. Gre za vsakodnevne prizore, ki jih je umetnik ujel po naključju in zabeležil s svojim mobilnim telefonom ter prenesel v galerijo. Na posnetkih lahko vidimo statičen kader, ki beleži ponavljajoča gibanja v naravi ali mestu (denimo padajoče snežinke, ki se ob stiku z zunanjo osvetljavo uparijo, ali pa plapolanje v vetru na drevesu zagozdenega zmaja). Ponavljajoče gibanje deluje kot neke vrste motnja – glitch, vendar znotraj resničnosti in ne kot del programiranega (virtualnega) okolja. Zaradi statičnosti, ponavljanja in predvajanja v zanki delujejo videi kot majhne premikajoče se slike ali GIF-i, ki zbujajo občutke v neskončnost ponavljajoče se zagozdenosti, ujetosti. Na razstavi lahko vidimo medijsko zelo raznoliko produkcijo. Poleg naštetega se Jaka Vatovec predstavlja tudi z več slikarskimi deli. Med njimi je serija slik Statements (Izjave), ki vsebujejo črne zapise na rumeni podlagi. Zapisane izjave so namenoma pomanjkljive in gledalkina_čeva naloga je, da jih ob gledanju intuitivno dopolni. Barvna kombinacija rumene in črne se pogosto pojavlja na opozorilnih znakih ali trakovih, v naravnem svetu pa nas asociira na strupene živalske vrste. Posebej izpostavljeno delo, A Small Disaster, se nahaja na steni nasproti vhoda in je skoraj v celoti črne barve. Edina točka, ki pritegne naš pogled, je manjši gobasti oblak jedrske eksplozije v beli barvi, ki ga tvori neposlikan papir, le črnina je naslikana s tušem. Vizualno preprosto, a močno delo, ki je v dialogu s črno-belo videoprojekcijo, se zaradi iluzije zlitja tal in črno obarvane stene razteza preko svojih okvirjev in  zaseda velik del galerije.

Jaka Vatovec se pri zasnovi  razstave ni posvetil le posameznim umetniškim delom, pač pa tudi celoti, dialogu med posameznimi deli, oviranju gledalkine_čeve poti s preprekami in atmosferični dezorientaciji s pomočjo zvoka. Da smo v isti pokrajini kot Vatovčeva razstava v Galeriji ŠKUC, pričajo številni indici: črno-beli poudarki; kratke video vsebine na tablicah; eno glavno video delo; spoj dela in specifike galerijskega prostora ... Pa vendar gre za drugo mikrolokacijo, saj je vsaka razstava in z njo vsako delo tudi individuum, ki govori svojo zgodbo znotraj širšega narativa. Z delovanjem na posamezničina_kova čutila poskuša razstava približati izkušnjo OKM posameznici_ku na nedidaktičen, umetniški način, ki omogoča številne nivoje branja, pri čemer besedili kustosinj_ov predstavljajo le enega izmed aspektov.

Spoznavanje subjektivne izkušnje življenja z OKM je za gledalke_ce priložnost za vpogled v kompleksno zgodbo, ki jo oblikujejo specifični pogoji bolezni. Umetnikova postavitev, ki razkriva bogat domišljijski svet in narativno kompleksnost, prispeva k detabuizaciji diskurza o duševnem zdravju in širše o ranljivostih, ki so del (marginalizirane) človeške izkušnje. Razstavi predstavljata nove možnosti pogovora o teh temah v času, ko večina ljudi potrebuje dodatno podporo pri soočanju z izzivi na področju duševnega zdravja. Projekt Jake Vatovca omogoča razširitev diskurza skozi uporabo ustvarjalnega pristopa, ki poleg izvirnega pripovedovanja o boleči resnici življenja z duševno motnjo vključuje domiselno, igrivo in hkrati sočutno raziskovanje težavnega doživljanja. Njegova dela so namreč ravno dovolj odprta in sugestivna, da gledalki_cu pripravijo  izkušnjo, ki je_ga ne skuša postaviti v neznosno stisko, pač pa le spodbuja in nakazuje smeri nadaljnjega razmisleka.

Anabel Černohorski, Sebastian Krawczyk, Ana Grobler


Če se prepoznavate v opisih OKM, se lahko obrnete k osebni_emu zdravnici_ku, ki vas po strokovno pomoč lahko napoti tudi do psihiatrinje_a ali klinične_ga psihologinje_a.

Jaka Vatovec (1989, Postojna) je leta 2016 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani – smer slikarstvo. Aktiven je predvsem na področjih slikarstva in risbe, izdal pa je tudi več knjig umetnika in fanzinov. V njegovem delu lahko najdemo vizualne vplive obrobnih subkultur in filmov B kategorije, predvsem grozljivke evropske produkcije 1970-ih, tematsko pa se ukvarja s pojmom duševnega zdravja in njegovega razumevanja ter s smrtjo in našim odnosom do nje – tako v fizični kot simbolni obliki. Slednje se pogosto prepleta z vsebinami religije ter obskurnimi spiritualnimi in magičnimi in/ali okultističnimi idejami. Predstavil se je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim: vdih izdih, Kulturni dom Nova Gorica, Nova Gorica (2023); Vojska v Mestu, Hiša Kulture Pivka, Pivka (2020); Plevel / Weeds, Hiša Kulture Pivka, Pivka (2020); Baby Shower, Stiege 13, Dunaj, Avstrija (2019); Pobožična depresija / Post-Christmas depression, Galerija P74, Ljubljana (2017); SAMO skupinska razstava grafik, KAPSULA, Ljubljana (2019); Off the Hook, Neurotitan Gallery, Berlin, Nemčija (2017); Off the Hook, UGM, Maribor (2016), Motivi di famiglia / Family reasons, Villa di Toppo Florio, Videm, Italija (2014); Exhibition Nr. 23, CAC Landskrona, Landskrona, Švedska (2014). Sodeloval je na sejmih knjig umetnice_ka in umetniških edicij Konvencija Blind date (Galerija P74) ter Caffeine Hours (Indigo festival).

Fotografije: Nada Žgank.