Odpiralni čas:
 
ponedeljek - petek:
11.00 - 19.00
 
 
 
 
 
 
 
 

Abdelhakim Asnabla: Zapiski o obrobjih izgnanstva

06 Julij 2023 > 21 Julij 2023 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Abdelhakima Asnable "Zapiski o obrobjih izgnanstva ", v četrtek, 6. julija, ob 19. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.



Na razstavi Zapiski o obrobjih izgnanstva v Galeriji Alkatraz se s fotografskimi serijami, ki so del še neobjavljene fotoknjige, predstavlja Abdelhakim Asnabla. V jedru njegovega zanimanja ležijo zgodbe ljudi. Zgodbe, ki bi morale biti slišane in videne, a so odrinjene na rob družbenega zavedanja. To so zgodbe begunk_cev, prosilk_cev za azil in njihovih potomk_cev. Te razkrivajo stisko in trpljenje posameznic_kov ter beležijo obup, ki ga povzroča rigiden družbeni sistem, ki ga ne zanimajo ljudje, temveč zgolj številke. Abdelhakim Asnabla se temu sistemu postavi po robu, tako da upodobljenim podari vidnost, izpostavi njihove sanje, strasti in upanje ter preko fotografije išče vizualne prispodobe vztrajnosti in vzdržljivosti, pri čemer vsaka podrobnost na fotografiji nosi svoj pomen.

Prva serija je posvečena Edgarju Alexandru, ki so ga po nekaj letih bivanja v Azilnem domu v Ljubljani priprli v Centru za tujce v Postojni z namenom deportacije v domovino po lastni želji. Serijo sestavljajo fotografije Alexandrovih treh najljubših krajev, ki jih zaradi odvzema prostosti ni mogel več obiskati. Asnabla ve, o čem govori, tudi sam je pred desetimi leti izkusil več kot petmesečno bivanje brez izhodov v postojnskem Centru za tujce.

Kljub temu da je bilo za Edgarja Alexandra življenje v Azilnem domu polno napetosti, negotovosti glede končnega odgovora na prošnjo za mednarodno zaščito in prisostvovanja deportacijam sostanovalk_cev, je bil to eden izmed njegovih treh najljubših krajev. Druga dva sta bila Hipodrom Stožice – s konji, simboli neovirane svobode – in že pregovorno vključujoča Metelkova, kjer je Abdelhakim Asnabla samoiniciativno organiziral Alexandru posvečeno zunanjo razstavo Extended Eyes (Razširjen pogled), ki z naslovom povzema vlogo fotografa kot podaljška oči zaprtega Alexandra.

Abdelhakim Asnabla preživlja veliko časa na Metelkovi, tam prireja pop-up razstave in samoiniciativno ureja njeno okolico. To počne med drugim zato, da bi bila Metelkova bolj vključujoča in prijazna do obiskovalk_cev, sploh do migrantk_ov, ki jim predstavlja enega izmed redkih prostorov stika z novim okoljem. Tako pri Asnablovem delu na Metelkovi kot tudi pri njegovem ostalem delovanju je poudarek na skupnosti, ki je tudi glavna tema fotografske serije o Rahmi Ben Fredj, tunizijski performativni umetnici, ki je bila zaradi politične nestabilnosti prisiljena poiskati zatočišče v Nemčiji. Asnabla je v okviru projekta Art Is Us Zavoda APIS odpotoval na umetniško rezidenco v Dresden, kjer je spoznal ustvarjalko in v fotografski objektiv ujel njeno zgodbo. Ta pripoveduje o strategiji soočanja s trdo realnostjo skozi organizacijo skupnosti, ki ji pomaga premagovati birokratske, sistemske ovire, se osredotočiti na svojo strast do performativnega ustvarjanja in trdoživo vztrajati.

Kot avtor zapiše v fotozgodbi o Rahmi Ben Fredj, je umetnost lahko močno orodje za družbene spremembe. V videu Extended Eyes, ki je prav tako na ogled na razstavi, pa pove, da je ustvarjalnost edina absolutna moč, da ostaneš svobodna_en in dosežeš svoje cilje in sanje kljub težkim razmeram. To dvoje za Abdelhakima Asnablo predstavlja motivacijo za ustvarjanje. Kot begunec, pregnan iz lastne domovine zaradi političnih prepričanj, se je tako kot skoraj vse_i begunke_ci znašel v tujem kulturnem okolju, ki skozi svoj birokratski aparat omejuje, nadzoruje in disciplinira njihovo delovanje. Življenje v neznani državi v primežu neprijaznih, striktnih omejitev je zelo zahtevno, zato nujno potrebuje mehanizme podpore in opolnomočenja. Za avtorja razstave je vir moči prav ustvarjalnost, ki mu nudi možnost izražanja lastne individualnosti in samostojnega odločanja. S pomočjo fotoaparata prikazuje svoje vrednote in prispeva k povezovanju skupnosti. Njegova zgodba je dokaz, da ima umetnost emancipatorni potencial in lahko spreminja človeške zgodbe.

Abdelhakim Asnabla je od leta 2012 v Sloveniji nabral številne izkušnje na področju dela z mednarodnimi in lokalnimi nevladnimi organizacijami. Sodeloval in delal je v Mednarodni organizaciji za migracije (IOM), Slovenski filantropiji, na Inštitutu za afriške študije, v Zavodu APIS in drugod. Temelj njegovega zanimanja leži v povezovanju z drugimi, tako prek organizacij kot na osebni ravni. Preko svojega delovanja je naletel na številne zgodbe, ki so potisnjene na rob družbe, a ravno zato toliko pomembnejše in vrednejše, da se jih postavi v ospredje. V zadnjih nekaj letih se zgodbam posveča umetniško, prek fotografskega in videografskega medija. Njegov prvi dokumentarni film iz leta 2014 Kaj pa prihodnost?, ustvarjen v sodelovanju s Slovensko filantropijo, se nahaja na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=WSplenx3Awo&t=38s.

 

 

Kuratorstvo: Ana Grobler, Sebastian Krawczyk, Nataša Serec
Lektura: Neja Berlič
Prevod: Ana Makuc
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana
Fotografije razstave: Nada Žgank.