24. Rdeče zore | Meta Krese: “Čakamo zaman”
09
Maj
2023
>
28
Maj
2023
Vabljene_i na otvoritev razstave Mete Krese "Čakamo zaman", v torek, 9. maja, ob 19. uri in na čajanko s fotografinjo in novinarko Meto Krese v okviru programa dogodka Ljubljana Art Weekend v petek, 26. maja, ob 18.00. Razstava je del 24. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
24. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore poteka tudi med letom
Meta Krese: Čakamo zaman
kuratorstvo: Ana Grobler, Sebastian Krawczyk
9. 5. – 28. 5. 2023
Razstava
Otvoritev, 9. 5. 2023 ob 19.00
Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto
Vabljene_i tudi na čajanko s fotografinjo in novinarko Meto Krese v okviru programa dogodka Ljubljana Art Weekend v petek, 26. maja, ob 18.00.
Obdane_i s podobami smo nekaj let opazovale_i trpljenje ljudi, ki so iskale_i zavetje v Srebrenici, in upale_i, da bodo genocid ustavile_i. Zgodil se je pred očmi celega sveta. Na zaščitenem območju Združenih narodov so leta 1995 srbske vojaške enote pod vodstvom generala Mladića v dveh dneh pobile več kot 8000 neoboroženih bošnjaških fantov in mož, več deset tisoč žena, mater, starih mater in otrok pa pregnale v begunstvo (M. Krese).
Razstava
Čakamo zaman je predstavitev večletnega fotografskega projekta Mete Krese, ki dokumentira zgodbe vdov iz Srebrenice. Te so se v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja zatekle v bolj ali manj od mest odrezana begunska naselja v tuzlanskem kantonu. Nekatera naselja, zamišljena kot tista prva res kratkoročna rešitev, še vedno stojijo. Razstava govori o njih, njihovih otrocih, zdaj tudi vnukinjah_ih, ki se ne morejo vrniti v svoje domove in ostajajo ujete_i v tem vmesnem, začasnem, a v resnici dokončnem prostoru.
Obiskovalka_ec se ob obisku razstave prek fotografskih utrinkov spozna z osebnimi zgodbami, ki so razvrščene v sklope, vezane na posamezna begunska naselja, in v besedah razkrivajo imena in zgodbe begunk. Del razstave je posvečen predstavitvi tiskovnega gradiva, ki se nanaša na genocid v Srebrenici. Poleg časopisnih izrezkov so tu številne kopije pisem, ki so krožila med bosanskim vodstvom in vodstvom Varnostnega sveta Združenih narodov vse od leta 1992. Ta razkrivajo, da je svetovna javnost ves čas vedela, kaj se dogaja v Srebrenici, a vseeno nihče ni preprečil najhujšega.
Razstava se vklaplja v širši kontekst dogajanja v svetu, saj je položaj številnih begunk_cev podoben sliki, ki jo predstavlja projekt Mete Krese. Milijoni ljudi živijo v skorajda identičnih razmerah: brez urejenih osnovnih bivanjskih pogojev in dostojanstva. Zaznamovane_i s travmo ostajajo brez upanja na spremembe in na možnost življenja v skladu z lastnimi potrebami in vrednotami.
Razstavni projekt, ki je bil v podobni različici v produkciji Slovenskega kluba lani na ogled v Gledališču Miela v Trstu, je mišljen kot vprašanje, kaj prinese vojna in česa ne odnese mir. Z njim Meta Krese opozarja na dolgotrajne stiske najranljivejših v družbi. Njihove zgodbe je avtorica poglobljeno raziskala in jih ustvarjalno povezala v celoto, ki nosi močno sporočilo proti nasilju, diskriminaciji in getoizaciji. V podobah, fotografijah, poeziji Maruše Krese in katalogu, ki je izšel ob prvi razstavi, smo tako na ogled dobile_i kritično predstavitev problematike, ki je svet ni uspel razrešiti in jo je zato odrinil na obrobje svojega zavedanja.
Vdove iz Srebrenice sicer – praviloma ob obletnicah genocida – še vedno pritegnejo pozornost medijev. Prizore vojnih grozot so zamenjali prizori bolečin, ponižanj, brezizhodnosti vsakdanjega življenja. A one še vedno mirno, brez sovraštva pripovedujejo zgodbe, svoje in svojih najdražjih, izgubljenih v vojni, kot dodaja Meta Krese, ki begunske centre obiskuje redno že od leta 2017. »O njih moramo govoriti, da jih ne pozabimo,« pravi portretiranka Halida Dudić iz begunskega centra Višče.
O sebi govorijo zgolj zato, vsaj tako se zdi, da preživijo. Ne zaradi našega sočutja, našega ogorčenja in še najmanj zaradi upanja, da bodo njihove besede, pa čeprav bodo spet nekoč obkrožile svet, karkoli spremenile. Mogoče tako lažje zapolnijo tišino med bolečino (M. Krese).
Ana Grobler, Sebastian Krawczyk
*******************************
Dogodek na Facebooku
*******************************
Uveljavljena fotografinja
Meta Krese je s fotografijami opremila več knjig, bila soavtorica monografij, nekaj knjig je tudi napisala, poleg tega pa je bila deset let urednica Fotografije, revije slovenskih fotografov. Predavala je na Oddelku za fotografijo Visoke šole za storitve (danes VIST – Fakulteta za aplikativne vede), kjer je bila nekaj časa tudi predstojnica. Nekaj let je kot fotoreporterka sodelovala z mednarodno fundacijo za razminiranje ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti, z Rdečim križem Slovenije in z avstrijsko nevladno organizacijo ISOP – Innovative Sozialprojekte. Med drugim je prejela evropsko novinarsko nagrado
Writing for CEE za leto 2011; leta 2006 je od
Društva novinarjev Slovenije prejela
nagrado za izstopajoče novinarske stvaritve za leto 2005.
Pulitzer Center on Crisis Reporting ji je podelil štipendijo za dva projekta: leta 2016 za Bombaž, zgodbo o tekstilni industriji, leta 2019 pa za zgodbo o vdovah iz Srebrenice, ki živijo v zbirnih centrih več desetletij po koncu vojne. Dvakrat (v letih 2018 in 2019) je bila
v ožjem izboru za nagrado
Lange-Taylor Prize, ki jo podeljuje ameriška
Univerza Duke. Razstavljala je na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter kurirala fotografske razstave.
*******************************
Meta Krese se bo v mesecu maju (od 18. 5. do 20. 8. 2023) predstavila tudi v Mestni galeriji Ljubljana s pregledno razstavo z naslovom Ste prišli, da boste ostali?. Razstava govori o selitvah, odhodih in prihodih pri nas in drugje po svetu. Opus je sestavljen iz osebnih pripovedi ljudi, ki so morale_i zapustiti svoje domove, pa tudi tistih, ki so jih zgolj sanje speljale v druge kraje. Ob razstavi bo izšla tudi njena monografija.
*******************************
Info
Organizacija:
24. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore
Grafična podoba festivala:
Hanna Juta Kozar
Kuratorstvo:
Ana Grobler in Sebastian Krawczyk
Koprodukcija/soorganizacija:
Slovenski klub (Trst); koprodukcija na področju odnosov z javnostmi:
Mestna galerija Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane)
Sofinanciranje:
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana
Lektura:
Neja Berlič
Prevod:
Ana Makuc
Fotografije razstave: Nada Žgank.