Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
06 April 2023 > 28 April 2023 Vljudno vabljene_i na vodstvo in otvoritev skupinske razstave študentk_ov ALUO UL "Sledi prisotnosti", v četrtek, 6. aprila ob 18.00 v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.
Umetnice_ki: Renato Arnejčič, Lana Pastirk, Nika Šantej, Špela Šedivy.
Galerija Alkatraz že vrsto let kontinuirano sodeluje z najmlajšo generacijo ustvarjalk_cev, ki študirajo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Aktualna skupinska razstava prinaša v ustaljenem bienalnem predstavljanju novost: osredotoča se na produkcijo unikatnega oblikovanja. Povabljene umetnice_ke druži raznolik spekter veščin in zanimanj, ki ga v svojem individualnem interdisciplinarnem ustvarjanju nadgrajujejo tako z raziskovanjem materialov kot eksperimentiranjem z medijem.
Sledi prisotnosti so rezultat spremljanja dejavnosti razstavljanja in produkcije študentk_ov smeri unikatnega oblikovanja, ki v Galeriji Alkatraz doslej še ni bila zastopana. In ker je tudi prostor, znotraj katerega deluje Galerija Alkatraz, v mainstreamu viden kot obroben, želimo z razstavo še toliko bolj nagovoriti obstoj različnih, nehierarhičnih pozicij znotraj umetniškega sveta. Vse s ciljem, da skozi raziskovanje ustvarjalnega izražanja spodbudimo povezovanje in izmenjavo mnenj različnih zvrsti umetniškega udejstvovanja. Razstavljena dela, nastala v študijskem procesu zadnjih dveh let, so izvedena v različnih tehnikah, na vsebinski ravni pa jih povezuje razmislek o sodobni družbi, kar je bilo tudi eno od vodil izbora. V ospredju je človek, njegov odnos do samega sebe, vseh in vsega, kar ga obkroža.
Lana Pastirk preko figuralike v različnih tehnikah pogosto raziskuje psihološka stanja, medsebojne odnose, narcisizem in vlogo ustvarjalke_ca. V najmanjšem delu na razstavi, Grobni pridatki (2021), tematizira artefakte, ki spremljajo umrle v onostranstvo: povito figurico pokojnice_ka v miniaturni leseni krsti obkroža skupina pomanjšanih predmetov iz porcelana. Glede na vrednostno naravnanost sodobne družbe razmišlja o morebitnih današnjih grobnih pridodatkih. Izpostavi povsem običajne reči, od zobne ščetke, osebnega računalnika, različnih embalaž do škatlice cigaret in pločevinke s pijačo, ki govorijo o naših navadah, razvadah in potrošniški kulturi.
Delo Nike Šantej, Stvari ostajajo cele (2021/2022, 2023), med vsemi razstavljenimi najbolj posega v prostor. Navdih za antropomorfne figure iz stekla je našla v pesmi Marka Stranda, po kateri se instalacija tudi imenuje. Z njo naslavlja potrebo po pristnejšem stiku, medsebojnem povezovanju in kolektivnem delovanju, ki jih vse bolj razdrobljena in odtujena (po)pandemična družba toliko bolj potrebuje.
Steklena figura, osvetljena in fizično zaprta, ima glavno vlogo tudi v delu Družinske zadeve (2021) Renata Arnejčiča. Tematizira nasilje, skrito za štirimi stenami, stran od našega neposrednega pogleda, pa vendar na očeh javnosti. Hkrati kritično obravnava tradicionalni koncept družine kot potencialno oviro za emancipacijo posameznice_ka. Prehod med javnim in zasebnim v tem scenografsko naravnanem delu tudi obiskovalec_ka v vlogi opazovalca_ke ne zazna kot vsakdanji voajerizem, temveč občuti globoko nelagodje.
Osnovna ideja za delo Razpadanje (2022) Špele Šedivy sega v začetek pandemije, ki je v njej spodbudila preizpraševanje lastne ustvarjalnosti v odnosu do kamna kot materiala, s katerim pogosto dela. To je privedlo do obrata v načinu oblikovanja – od ustvarjanja k uničenju. Na dvignjenem podstavku v vitrini, ki asociira laboratorijsko okolje, preko infuzijskega sistema spremljamo, kako odteka solna kislina in ob stiku s kamnom postopoma razžira njegovo površino, prodira vedno globlje, aktivno oblikuje materijo. Pomensko odprto delo je moč brati bodisi kot vprašanje vplivanja in učinkovanja na daljavo, brez neposrednega stika bodisi kot melanholično razmišljanje o neustavljivi moči minevanja.
Razstava Sledi prisotnosti združuje ustvarjalke_ce, aktivne na različnih področjih umetnosti, ki pa jih na ravni izbranih del in njihove sporočilnosti povezuje sorodna občutljivost. Vizualno privlačne umetnine vzbujajo latentni občutek nelagodja. Naj gre za vrednote sodobnega človeka, ki razkrivajo plehkost in zagledanost vase; razmislek o družbenih vzorcih, ki narekujejo način življenja v družinskem okolju ter njihovih posledicah; odsotnost eksistencialne kategorije celovitosti, ki omogoča pripadnost; potek uničevalnega procesa, ki je večji od volje in moči posameznice_ka. Dela se konceptualno vežejo na družbene spremembe v (po)pandemičnem času. Razkrivajo razmišljanja, kako je v tem času naloga biti človek postala težavnejša. Kot obiskovalke_ci lahko začutimo, kakšen izziv je povezovati se z drugimi in živeti v skladu z globljim smislom.
Anabel Černohorski, Sebastian Krawczyk.
