Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
07 November 2022 > 14 November 2022 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Ree Vogrinčič "Podporni sistemi" v ponedeljek, 7. novembra ob 19.00. Kuratorka razstave je Lara Reichmann.
Spremljevalni program razstave:
10. 11. 2022, 17.30 - 19.00 - Vodstvo po razstavi in Zin delavnica
Podporni sistemi imajo lahko mnogo obrazov - so gola arhitekturna infrastruktura, kilometrski optični kabli, tujci v prostorih klicnih centrov, zaporedja števil v navidez neskončnih stavkih računalniških kod. S tem pogosto skritim in prezrtim drobovjem našega vsakdana se v kontekstu likovnega razstavljanja s svojim novim projektom ukvarja tudi Rea Vogrinčič. Različne podstavke, stojala in police, ki ponavadi zavzemajo vlogo podpornih struktur, tokrat postavi v središče dogajanja. Elementi, katerim je bila odvzeta njihova primarna funkcija, sedaj v sebi nosijo potencial nečesa nedoločljivega. So predhodno stanje, ki nastavlja okvirje za vse kar se še bo, ali bi se lahko zgodilo v tem prostoru tekom naslednjih tednov. Namigujejo na to, da bodo predelani, na novo sestavljeni in vpeti v drugi kontekst. Kot se sam Pita Projekt sprehaja po robu med umetniškim projektom in nekakšnim softwarom, ki ga umetnici izrabljata za svoj lasten obstoj znotraj sistema, se tudi izbrani objekti na razstavi Podporni sistemi s svojo nedoločljivostjo umeščajo nekam med skulpturo in uporabnim predmetom.
Objekti iz mavca in iverne plošče, postavljeni v razstavnem prostoru, so replike različnih nosilcev, ki so na preteklih razstavah podpirali umetniška dela. Umetnica lastne projekte ˝sleče do kosti˝ ter ohrani zgolj tisto, kar je sicer integralnega pomena in vedno prisotno pri razstavljanju umetniškega dela, a redko razumljeno kot del njega. Odsotnost t.i. vsebine pa ne spreminja zgolj namembnosti izbranih predmetov, temveč odpira prostor za pogovor o podpornih mrežah, ki so pregovorno nevidne, ali bolje rečeno ne-videne. Čeprav so različne mreže podpornih sistemov vseprisotne, in nas spremljajo na vsakem koraku, jih največkrat zaznamo šele ko pride do njihove okvare, ki zareže v ustaljeni ritem vsakdana. Takrat zabredemo pod površino znanega ter se potopimo do drobovja tistega kar omogoča, da kot posameznice_ki in skupnost ne iztirimo iz mehanizmov utečenega delovanja življenja. V kontekstu razstave lahko podporne sisteme tako razumemo dobesedno kot fizične nosilce umetniških del. Ob tem pa sopostavitev izbranih objektov lahko označuje prostor nevidnih podpornih mrež, s čimer se umetnica vrača nazaj k preigravanju vlog znotraj umetniškega sistema ter preizpraševanju statusa vmesnosti kulturnih delavk_cev, razpetih med različnimi pozicijami, nalogami in prostori.
Lara Reichmann
