Ne postopaj, danes je kataklizma – skupinska razstava študentk_ov ALUO

03 Junij 2021 > 22 Junij 2021 Vljudno vabljene_i k ogledu skupinske razstave študentk_ov ALUO "Ne postopaj, danes je kataklizma", ki bo na ogled od četrtka, 3. junija, do torka, 22. junija 2021, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava je del programa Opolnomočenje mladih umetnic_kov.

Sodelujoče_i umetnice_ki:
Ajda Kadunc, Gala Alica Ostan Ožbolt, Jernej Šimec, Monika Plemen in Zdenka Pandžić.

»Povednost, ne številčnost« je bilo vodilo izbora del za skupinsko razstavo študentk_ov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki se bienalno odvija v Galeriji Alkatraz. Na skupinski razstavi, nastali v koprodukciji z ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, s svojimi deli sodelujejo Ajda Kadunc, Gala Alica Ostan Ožbolt, Jernej Šimec, Monika Plemen in Zdenka Pandžić. Naslov razstave je sestavljen iz imen dveh del, ki si ju lahko ogledamo v prostorih Galerije Alkatraz. »Ne postopaj, danes je kataklizma« dobro povzame vsakdan zadnjega leta oziroma našo (novo) realnost. Gre za kolektivno izkušnjo s katero se (je) vsak_a spoprijema(l_a) na svoj način. Razstavljena dela v večini sodijo v omenjen časovni okvir, a hkrati delujejo izven njega.

S prostorsko instalacijo se predstavlja slikarka Ajda Kadunc, ki v svojem umetniškem ustvarjanju pogosto kombinira različne materiale in izrazna sredstva. Uporablja tehnike, zaznamovane s spontanostjo, ki so blizu nadrealističnim prijemom v umetnosti. Absurd, nesmisel, neoprijemljivost pomena pa predstavljajo bistvo, ki se vzpostavlja v dialogu med posameznimi objekti in slikami. Zanimajo jo nastajajoči odnosi, nepodrejeni konvencijam in osvobojeni vzorcev, ki zaznamujejo naše zaznavanje v materialistično in racionalistično naravnani realnosti. Gre za odziv na pretirano popredmetenje ne le objektov, živali, temveč tudi medosebnih odnosov. Z motnjo, ki nastane, ko naš um trči ob neprepoznavno, čudno, skuša zatresti naše zaznavanje ter omogočiti pogoje za gradnjo pristnejšega odnosa do živega in neživega oz. drugačnega stika z vsem, kar nas obdaja: onkraj smisla in razuma, sledeč logiki, ki jo narekuje intuicija.

Monika Plemen v  likovnem ustvarjanju izhaja predvsem iz grafičnih tehnik, njeno prakso pa v veliki meri zaznamuje procesnost, ki se kaže v beleženju utrinkov vsakdana. Z delom Her (Ona) raziskuje razvijajoč se odnos med sabo – umetnico in objektom – bakreno ploščico, ki predstavlja nadomestek mobilnega telefona. Kljub temu, da ne gre za uporaben predmet, je ploščico posvojila do te mere, da jo je pred iztekom projekta poimenovala Her. Končni rezultat skoraj dvotedenskega sobivanja s ploščico je zvočna knjiga, ki beleži odmerjeno obdobje. Naslovna stran knjige prikazuje prazno matrico, stanje pred začetkom umetniške akcije, zadnja stran pa je končni odtis ploščice v tehniki jedkanice, ki vsebuje sledi trinajstih dni. Vizualni del tako sestavljajo raznorazni odtisi prask in drugih udarcev, ki jih je ustvarilo naključje, vsebino pa predstavlja dnevnik kontemplacije o ploščici, ki ga lahko beremo na glas. Drugo delo, s katerim na razstavi sodeluje Monika Plemen, je grafika Forms of Nature (Oblike narave), ki jo je navdihnila vizualnost nagubane rjuhe, na katero je umetnica postala posebej pozorna v času ene od popolnih zaustavitev javnega življenja.

Med bolj temačnimi deli, ki tematizirajo sedanjost, je delo Glede na to, da je danes kataklizma slikarke Zdenke Pandžić. Umetnica se ukvarja s podobami, vezanimi na temo apokalipse, temelječimi predvsem na zadnji knjigi Nove zaveze, Razodetja. Med upodobitvami najdemo podobe štirih jezdecev apokalipse, raznorazne bestije in mitološka bitja. V tem sklopu del na svoj način združuje vplive tradicionalnega religijskega slikarstva s sodobnejšimi izraznimi oblikami. Zanimiva je izbira povsem banalnih materialov za upodabljanje biblijske motivike. Za razstavljeno sliko je denimo uporabila PVC talno podlogo ter barve za tekstil. Tematike, vezane na napoved konca sveta, so zgodovinsko gledano posebej popularne v času večjih naravnih katastrof in epidemij. V procesu osmišljanja težkih časov nedvomno pride do možnosti porasta iracionalnega. Kljub tematiki, ki je povezana s tesnobo in strahom, Zdenka Pandžić to uravnoteži z določeno mero humorja in igrivosti.

Video Memory induced (Sproženo s spominom) Jernej Šimec odpre z modrino vode in popačenim glasom pripovedovalca, ki z mislijo na lastno minljivost razpira polje eksistencialnega. Pomensko odprto delo v svojem jedru sopostavlja podobe mesta in narave. Delo lahko beremo zelo konkretno, vezano na določen trenutek in kraj. Video je nastal v Varšavi v precej burnem obdobju, zato ne preseneča, da zajame posnetke množičnih demonstracij proti dodatnemu omejevanju človekovih pravic (žensk).  Po drugi strani pa Jernej Šimec v svoji fotografski praksi pogosto splošneje prevprašuje odnose med ljudmi, zanima ga tudi dvojni odnos človeka do narave: na eni strani človek kot del narave in na drugi njegov uničevalen odnos do nje. Podton, s katerim pripovedovalec zaključi video, je mračen, pa vendar dopušča možnost ugodnejšega razpleta.

Delo No Loitering (Ne postopaj) je komentar na neprijaznost in nedostopnost urbanih mest, ki izpostavlja vse bolj prisotno t. i. sovražno arhitekturo, namenjeno odvračanju zadrževanja nezaželenih prebivalk_cev mesta, pogosto tako, da brezdomkam_cem in begunkam_cem prepreči spanje na javnih površinah. Gala Alica Ostan Ožbolt s posegi v mesto začasno popravi namenske »napake« tovrstne arhitekture in s tem izpostavi njihovo problematičnost ter širše preizprašuje prihodnost javnega prostora. Na razstavi si lahko ogledamo objekte, s katerimi je umetnica prekrila ali dopolnila arhitekturne elemente – torej neke vrste negative javnega prostora, nastale ob prvi izvedbi projekta v Linzu.

Razstava mladih umetnic_kov implicitno aludira na prisotnost optimizma, pozitivne energije in užitkov brezskrbnega ustvarjanja, čeprav se realnost ustvarjalk_cev močno razlikuje od te predstave. Kataklizme, na katero se posredno ali neposredno nanašajo razstavljena umetniška  dela, so mogoče res zgrajene tudi iz poceni materialov, ki so jih proizvedle_i slabo plačane_i delavke_ci v oddaljenih delih sveta, a to ne pomeni, da je grožnja manj resnična ali se je ne da navezati na naše razmere. Razstava Ne postopaj, danes je kataklizma nagovarja k iskanju novih smislov onkraj ustaljenih logičnih paradigem, ki ne nudijo oprijemljivih odgovorov. Umetnice_ki nas spodbujajo k prevpraševanju mehanizmov, ki so v zgodovinsko težkih časih ljudem omogočali predelavo pretresljivih občutkov, ali k postavljanju pod vprašaj rešitev, ki določajo, kako definirati pravico do sobivanja v urbanem okolju oz. širše v kontekstu planeta.

Anabel Černohorski, Sebastian  Krawczyk, Ana Grobler

Kot v preteklih letih smo tudi letos po izteku skupinske razstave izbrale_i eno_ega študentko_a, ki ji_mu bomo v naslednjem letu omogočile_i nadaljnje sodelovanje v okviru samostojne razstave ter drugih oblik predstavitve svoje umetniške prakse.

Ob zaključku razstave Ne postopaj, danes je kataklizma se je kuratorska skupina odločila, da bo tekom leta 2022 sodelovala z Galo Alico Ostan Ožbolt. Umetnico bomo povabile_i k realizaciji samostojnih projektov v Galeriji Alkatraz, v Galeriji Nočna izložba Pešak, k sodelovanju z našimi partnerji in k sooblikovanju drugih oblik podpornih programov. Kuratorska ekipa se je za sodelovanje z avtorico odločila zato, ker na izviren način problematizira tematiko dostopnosti javnega prostora in se sprašuje kakšne so alternativne perspektive razvoja skupnega okolja, ki  igra ključno vlogo v tvorjenju družbe in znotraj nje kolektivnosti. Tematika je še posebej aktualna v našem okolju, saj oblasti izrabljajo sicer pozitiven termin "modernizacija" v namen elitizacije javnega prostora in tako prispevajo k gentrifikaciji in izrinjanju depriviligiranih prebivalk_cev mesta. Umetniško delo Gale Alice Ostan Ožbolt izpostavlja problematičnost takšnega delovanja in izpostavlja pomen vzpostavljanja drugačnih mehanizmov, ki upoštevajo potrebe šibkejših in heterogenost mestnega prostora ter nujno prisotnost širšega pogleda, ki vključuje vsebinske, ne le finančne pridobitve.   Galerija Alkatraz želi z izborom podpreti avtorico projekta, ki domiselno zastavlja vprašanja, ključna za čas in prostor v katerem živimo.

Gala Alica Ostan Ožbolt se večinoma ukvarja z javnim prostorom in trenutnimi socialno‑političnimi tematikami. Trenutno končuje dodiplomski študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, poleg tega pa se je izobraževala na Univerzi za umetnost in dizajn v Linzu. Bila je del skupinskih razstav, kot so The Maybe Date v Graz Skulpturparku (Graz, 2020), Stičišče v Mestni hiši (Ljubljana, 2019) in Brstišče, ki je bila del projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava v Kreativnem centru Švicarija, MGLC (Ljubljana, 2018). Trenutno se ukvarja z balkonom kot nadomestnim javnim prostorom v času epidemije.

Jernej Šimec (1997) je absolvent dodiplomskega študija fotografije na ALUO UL. Preteklo leto se je v okviru programa Erasmus+ izobraževal na Akademiji za likovno umetnost v Varšavi, kjer se je udeležil tudi delavnice z imenom Art Made by Walking. V svojem delu predvsem obravnava odnos človeka do narave, ki ga s prevpraševanjem njunih meja prikazuje kot idealistično povezanega ali nepovezanega. Njegovo delo je bilo predstavljeno na razstavah kot so Ustvari delo, ki ni tvoje (Ljubljana, 2019), Send nudes (Ljubljana, 2019), Otters Swim in Rivers (Ljubljana, 2019), What the hell is going on? (Varšava, 2020), Robi się gorąco (Varšava, 2021).

Ajda Kadunc (1995) je leta 2018 diplomirala na ALUO UL, kjer zaključuje magistrski študij slikarstva, v letu 2020 pa se je v okviru programa Erasmus+ izobraževala na Akademiji za likovno umetnost v Helsinkih. Sodelovala je na skupinskih razstavah, kot so S03E01 Galerije 7069 (Cerkno, 2019) ter na dveh razstavah Svežih rib v Dobri Vagi (2020), kjer se je preteklo leto samostojno predstavila z razstavo Nikoli Ničesar. V svojem umetniškem procesu raziskuje možnosti novih redov in komunikacije preko nesmisla, ki ga obravnava kot svež prostor za kontemplacijo.

Zdenka Pandžić (1998) je absolventka dodiplomskega študija slikarstva na ALUO UL. Sodelovala je na skupinskih razstavah Ni belega platna v Mali galeriji Banke Slovenije in z umetniško intervencijo na razstavi Roževina zgodovine v galeriji ŠKUC. Sodelovala je tudi v projektih kot je bila izdaja zbornika prispevkov raziskovalnega in mednarodnega razstavnega projekta Roževina zgodovine: kozmetika v družbi in času. Trenutno se v svoji umetniški praksi ukvarja s tematiko apokalipse in knjige Razodetja.

Monika Plemen (1994) je zaključila dodiplomski študij likovne pedagogike pod mentorstvom mag. Anje Jerčič Jakob. Študij magisterija nadaljuje na ALUO UL (smer: grafika). V študijskem letu 2019/2020 se je izpopolnjevala na Kunsthochschule Burg Giebichenstein v Nemčiji. Samostojno je predstavila razstavi Distorzija telesa ( Galerija Odprto obrobje, MIKK Murska Sobota, 2020 in v artKIT, Kibla, Maribor, 2021) in Metamorfoze (Galerija Ravne, Ravne na Koroškem, 2020). Sodelovala je tudi na več skupinskih razstavah doma in v tujini. V svojem ustvarjanju se največ ukvarja z grafičnimi tehnikami, hkrati pa preizkuša tudi druge medije izražanja, kot so objekti in izdelava avdio umetniških knjig.

Fotografije postavitve razstave: Nada Žgank.

Produkcija: KUD Mreža/ Galerija Alkatraz, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Program Galerije Alkatraz podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna oblina Ljubljana - Oddelek za kulturo.