Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
19 December 2019 > 24 Januar 2020 Vljudno vabljene_i na otvoritev prednovoletne razstave Lee Culetto in Nataše Skušek "babje leto", v četrtek, 19. novembra 2019, ob 20:00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Kuratorka in kurator razstave: Ana Grobler in Sebastian Krawczyk.
Razstava babje leto je nastala v okviru novejšega projekta Galerije Alkatraz Mentorstvo+, ki podpira vzpostavljanje povezav med umetnicami_ki in omogoča njihovo kontinuirano delo v daljšem časovnem obdobju. Ne gre za mentorstvo v pravem pomenu besede, ampak za medgeneracijsko sodelovanje na nehierarhični osnovi, nekakšno vzajemno mentorstvo, kjer lahko obe osebi v vsakem trenutku prevzemata vloge svetovalke_ca, mentorice_ja, (so)kuratorice_ja in ustvarjalke_ca. Dvema osebama, ki zasedata različne položaje znotraj umetniškega sistema, je tako v okviru projekta omogočeno partnersko sodelovanje, v katerem se pristopi dialoško zbližajo skozi preplet vizij, perspektiv, izkušenj in umetniških prijemov. Projekt je vzpodbuda kreativnemu prenosu idej med posameznicami_ki izven utečenih kanalov, zasnovan z namenom spodbujanja medgeneracijskega mreženja in sodelovanja. Razstava je vidni, fizično oprijemljivi rezultat celoletnega dela in posledica vzpostavitve nove platforme za vzajemno učenje in sodelovanje. Projekt zastavlja mnoga vprašanja, od umetnic_kov pa je odvisno, kako bodo odgovorile_i na vprašanje avtorstva, oblikovale_i vsebine skupnega projekta in kako se bodo spopadale_i z izzivi kolektivnega sodelovanja, ki ga je spodbudila galerija.
Tokrat smo k sodelovanju povabile_i umetnici Leo Culetto in Natašo Skušek, ki sta se tekom procesa odločili, da obe sodelujeta predvsem kot razstavljujoči umetnici. Njuna razstava prehaja med samostojno razstavo, na kateri se predstavljata kot umetniški dvojec, in skupinsko razstavo, saj imajo nekatera umetniška dela eno avtorico, nekatera pa so nastala kot skupno delo. Vsa dela so se razvijala v njunem dialogu in po skupnem premisleku ter so bila zasnovana prav za to razstavo. Ravno daljši časovni okvir razvoja projekta je vplival na to, da se je skupno prizadevanje sestavilo v domišljeno celoto skupne instalacije, ki zbuja dvome v jasno razmejenost likovnih izrazov obeh posameznic.
Teme, ki so prisotne tudi v več preteklih delih umetnic, so fetišizacija in popredmetenje žensk ter družbeno vsiljevanje posplošenih prepričanj, želja in ambicij v patriarhalnem kontekstu. Materialno izhodišče njunih postavitev so večkrat tekstilije in vezenine, tradicionalno razumljene kot produkt ženske obrtne dejavnosti. Besedna zveza 'babje leto', ki sicer pomeni toplo jesen ali leto brez ekstremnih vremenskih pojavov, ima namreč tudi manj znan pomen: čas ženskih opravil. Tako kot sta si prisvojili pomen besedne zveze in ga subvertirali, pogosto zavzemata in si prisvajata izrazno sredstvo kiča, ki je v njunih delih stalnica. Z njim gradita vzporedne svetove, bodisi z etično modo, ki v humorno začinjeni novi modni znamki deflowered by Lea1 nasprotuje spolnim vlogam in zakrivanju nesprejetih delov ženskega telesa, ali pa z v kavarno postavljeno serijo butično izdelanih okrasnih vzglavnikov Svetlo modro in rožnato2 z izvezenimi in natisnjenimi izjavami, ki smešijo patriarhalno razporejene vloge spolov.
V svoji dosedanji praksi gradnje boljših, feminističnih svetov sta avtorici zavzeli tudi aspekt notranjega oblikovanja. Lea Culetto je – z aluzijo na še vedno aktualno delo Virginie Wolf – oblikovala notranjost hotelske Njene sobe3 z vezeninami v obliki tamponov, vložkov, vibratorjev in spodnjic z željo po detabuizaciji paradoksalno mistificiranega ženskega vsakdana. Nataša Skušek je nedavno v razstavi Postelja v Galeriji Krško vonjalno in vizualno opremila galerijo ter vanjo postavila posteljo s posteljnino, na kateri so izvezene njene kratke zgodbe. Le-te govorijo o medsebojnih odnosih v sodobni družbi, »o telesih, ki se kot objekt ponujajo na vsakem koraku, o odtujenosti in individualizmu«.4 Umetnicama je skupno tudi tematiziranje hrane in prehranjevanja, kar velja tako za vsebine njunih umetniških del kot tudi za njune razstave kot celote. Seveda zato ob otvoritvah predstavitev boljših možnih svetov ne more manjkati slaščic z lastno vsebino, ki so neločljiva in pomembna sestavina razstave. Ob razstavi Pravi moški5 so bile tako prisotne domače slaščice – vetrci, kot hudomušen namig na vihanje nosov ob povsem običajnemu pojavu flatulence ali pa morda kot posebne vrste komentar na sodobnost.
Tokrat bosta avtorici vse kar je bleščečega, svetlečega in atraktivnega uporabili v novoletni razstavi, ki bo z za ta čas netipičnim motivom morja govorila o njunih vizijah feminizma. Otvoritev bo kot zabava s preobratom, kjer bo vlogo disko krogle prevzel umetelno izdelan lestenec iz školjk, od katerega se bo odbijala avtorska video svetloba. Gledalke_ci bodo plesale_i na zvoke valov in imele_i priložnost, da se oskrbijo z umetniškim artefaktom – novoletnim presenečenjem iz posebej za razstavo prirejenega samopostrežnega avtomata. V novoletnem času, ki je s svojim bliščem karseda pripraven za njune izjave, bosta umetnici rušili zidove med dekoracijo in umetnostjo ter zbliževali umetniško in profano. Ustaljene kategorije normativnosti bosta poleg obilice bleščic razmajali s slavljenjem kožnih prog, strij, ki bodo postale morski valovi za izvezene podobe delfinov. To izvirno slavljenje realnosti in neizbežnosti telesnega (staranja), ki se manifestira skozi igrivost, je pokazatelj njune subverzivne drže, ki jo poudarjata tudi z malo začetnico naslova razstave. Z vsemi hudomušnimi domislicami bosta kritizirali brutalen pristop patriarhata do ženskih in nenormativnih teles. Ob tem bosta obenem dokazali, da se lahko ob kritiki družbe vedno zabavaš (a še posebej ob pričakovanju novega leta), če se le-ta izraža v obliki grajenja lastnih prostorov resničnosti. V teh se pomeni, ki jih zapoveduje mizogini red – ki vse bolj rdeče utripa pred našimi očmi – spreminjajo v novo celoto, ki povezuje in osvobaja.
Ana Grobler
