Arthur C. Danto, Smrt umetnosti

05 Junij 2006 20:00

vodila: Petja Grafenauer Krnc
Tovarna Rog (2. nadstropje)

Umetnost je vsaj do druge polovice 20. stoletja veljala za totaliteto, zdi pa se, da jo še danes marsikdo razume kot takšno. »Zanimivo pri tem je, da šele druga polovica dvajsetega stoletja v pojmovanje totalitete vnese negativne opredelitve. Vso zgodovino filozofije je namreč pojem totalitete nosil pozitivno oznako in je bil v splošnem povezan z drugimi podobno pojmovanimi izrazi, kot so koherenca, red izpolnitev, harmonija, polnopomenskost, skladnost in skupnost.« Velika zgodba, ki smo jo imenovali umetnost in je v sebi združevala tako različne sfere človeškega ukvarjanja kakor so zidanje velikanskih poslopij in pisanje najdrobnejših rim, nanašanje barve na platno in človeško gibanje po odru, mehanično zapisovanje podob in ustvarjanje elektronskih zvokov, je vedno bolj ohlapno povezana. Hegel je v letih 1828-29 v svojih predavanjih o estetiki še brez težav govoril o Umetnosti in se spraševal o skupnem bistvu vseh zgoraj navedenih aktivnosti. Ko je mnogo let kasneje Arthur Danto poskušal vzpostaviti zgodbo o umetnosti, se je ob iskanju bistva odločil zgolj še za slikarstvo in v svojih delih le redkokdaj vpeljeval vzporednice z glasbo (Cage) ali literaturo.