Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
04 Marec 2016 > 25 Marec 2016 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Rebeke Bernetič z naslovom "Objektiv Rdečih zor – festival Rdeče zore v letih 2013–2016", v petek, 4 marca, ob 19. uri. Razstava je del 17. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. Od 4. do 7. 3 bo razstava odprta od 15. ure do polnoči, 8. marca od 15.00 do 20.00.
V času mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore, ki se je nedavno iz queerovskega ponovno poslovenil v kvirovskega, bo v Galeriji Akatraz razstavljala mlada umetnica Rebeka Bernetič, ki je bila od leta 2013 glavna dokumentarna fotografinja festivala. Razstava je njeno diplomsko delo na področju fotografije, ki jo je nedavno zagovarjala na Višji strokovni šoli v Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana. Njena diploma je neposredno vezana na festival Rdeče zore, prostorsko pa na Galerijo Alkatraz, saj je bila razstava pripravljena prav zanjo. Že naslov pove, da vsebuje prikaz dogodkov s festivala, ujetih v objektiv fotografskega aparata. S selekcijo fotografij bo prikazala trud prostovoljk_cev kolektiva Rdeče zore, dala poudarek na najbolj simbolne dogodke festivala, zanimive nastope, predavanja, na trenutke skupne angažiranosti, druženja, deljenja idej in konfrontacij; podobe, ki so obiskovalkam_cem festivala pogosto skrite, prav tako kot je očem obiskovalk_cev nevidno obsežno organizacijsko delo ekipe, katerega del je od leta 2013 tudi sama.
Rebeka Bernetič bo prikazala svojo pot skozi leta, svoj prehod iz ljubiteljskega pristopa do profesionalnega, oz. iz negotovosti v samozavest, kakor temu sama pravi. To bo njena prva večja samostojna razstava. V njej bo poudarila pomembnost in pozitivni vpliv kolektivne podpore začasne skupnosti oz. feministično-queerovske kontrajavnosti (Tea Hvala, Rdečke razsajajo, 2010), ki jo je sprejela v svoj svet. S skrbno izbranimi motivi, subjekti, barvami in vsebinami avtorica cilja na usklajenost med fotografijo, galerijskim prostorom ter vizualno sporočilnostjo dogodka. Projekt vidi kot kombinacijo študija fotografije in feminizma, konkretno v kontekstu festivala Rdeče zore. Navdušujejo pa jo prav tisti redki in kratkotrajni dogodki, v katerih svetloba pričara posebne, nadrealne atmosfere, vsakdanji ambient pa prevzame drugačno obliko. Gledalke_ci bodo tako imele_i priložnost videti neločljiv splet kulture, glasbe, umetnosti, aktivizma, politike in druženja, ki ga spodbuja in ustvarja festival z vsemi vključenimi.
A to še ni vse, avtorica si je zamislila, da se bo razstava tekom festivala dinamično spreminjala, saj bo na panoje, zgrajene posebej za to priložnost, v središču galerije dodajala fotografije istočasno potekajočega 17. festivala Rdeče zore. Publiko bomo tako povabile_i na večkratni obisk galerije, kjer bo lahko del procesa nastanka razstave in situ, saj bo Rebeka Bernetič med časom festivala ob zgodnjih popoldanskih urah tiskala dnevne in nočne utrinke s festivala. Fotografije pa bodo gledalke_ci lahko tudi rezervirale_i in jih v zameno za prostovoljne prispevke po razstavi odnesle_i domov, kjer jih bodo spominjale na trenutke, doživete v zavetju festivala. To je avtoričina izjava podpore festivalu, saj se je odločila, da bodo prispevki nadaljevali svojo pot v blagajno Rdečih zor in tako omogočali nadaljnje delovanje festivala.
V diplomskem delu, domišljenem projektu, ki avtorico zaposluje že skoraj celo leto, se je poglobila v različne faze lastnega razvoja kot reportažne fotografinje v sklopu festivala in pripravila zasnovo za pregledno razstavo dokumentarnih fotografij v obdobju od leta 2013 do leta 2016. Umetnica zapiše, da je razstava idealen dokaz, kako lahko fotograf_inja doseže izvrstne rezultate, še posebej znotraj kreativnega, odprtega in varnega delovnega okolja, kot ga njej predstavlja kolektiv Rdeče zore, ki nudi tudi moralno in materialno podporo sodelujočim. Materialna podpora je sicer resnično majhna, a ta stavek bo zbudil občutke zadovoljstva v vseh, ki so od daljnega leta 2000 pa do danes sodelovale_i pri organizaciji festivala Rdeče zore, saj govori o tem, da nam je z ogromno vloženega prostovoljnega oz. neplačanega truda uspelo narediti varno okolje za svojo publiko, nastopajoče in ne nazadnje tudi organizatorke_je.
Ta izredno profesionalno izdelan umetniški projekt bo navdušil naključne mimoidoče, še bolj pa publiko festivala. Ob spremembah fotografij skozi leta, iz katerih je viden tehnični in vsebinski napredek avtorice, se bomo navduševale_i in občudovale_i entuziazem fotografinje, ki skozi vsa ta leta ostaja nespremenjen. Še bolj pa bo razstava odličen opomnik za organizatorje_ke, saj nas bo spomnila, da smo kljub dobesedni zgaranosti doživljale_i tudi čudovite trenutke in speljale_i dogodke, na katere smo lahko ponosne_i. Projekta Rebeke Bernetič ne moremo videti drugače kot poklon festivalu, ki jo je tako navdušil, da je skozi njegovo prizmo naredila celó diplomsko nalogo.
Ana Grobler
