Beli sladoled: Beli sladoled – 10 let

15 Junij 2015 > 10 Julij 2015 Vljudno vabljeni na otvoritev pregledne razstave skupine Beli sladoled: "Beli sladoled - 10 let", v ponedeljek, 15. junija 2015, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljeni tudi na javno vodstvo po razstavi v sredo, 8. julija 2015, ob 18. uri. Vodila bosta Jadranka Plut in Leon Zuodar.

Beli sladoled, kot svetovno znana umetniška skupina, obeležuje svojo prvo desetletje. V tem času se je marsikaj spremenilo, nastalo je veliko umetniških del; slik, risb, fanzinov, umetniških akcij, celo nagrada je padla in tudi umetnika sta se fizično spremenila, kajti leta naredijo svoje. V ustvarjalnem smislu sta dozorela, prikradel se jima je kanček kontemplativnosti, vendar se nista odmaknila od ustvarjalne norčavosti, ampak jo skrbno gojita še naprej. Razstava je zamišljena kot mini pregledni razrez desetih let, kjer bodo izstopali ustvarjalni mejniki oz. češnjice na tortici skupnega dela, ki so ključno zaznamovali njun, že prepoznaven slog. Gradila bosta po principu “work in progress”/dela v nastajanju in ponovno vsem ljubiteljem njune umetnosti pripravila uživanje v odkrivanju presenečenja. Presenečenje je glavno vodilo tandema, ki kot sama pravita, deluje po principu „kinder jajčka“. To pomeni, da so v življenju in umetniškem ustvarjanju, ki je pri njima izrazito prepleteno, njuni projekti delo v nastajanju, vodeni na način raziskovanja, eksperimentiranja, iskanja in preizkušanja novih idej, in zato vsakokrat presenečenje za sama avtorja in seveda gledalca.

Ves čas njunega skupnega delovanja je izhodišče usmerjeno v razvijanje risbe kot avtonomnega umetniškega medija. Risba je osnovni medij, vendar njena navzočnost lahko presega področje likovnega in jo najdemo tudi v najrazličnejših sferah vsakdanjega življenja. Predstavlja osnovni likovni zapis, oris, osnutek, skico, študijo ali premišljeni načrt in je zelo neposreden medij. V njeni potezi se zrcalijo energija, vitalnost, disciplina in moč zamaha. Tu sta se našla umetnika, kajti medij risbe jima omogoča to živost, nezaključenost, odprtost in nadgrajevanje umetniške forme, ki je v lastnem ustvarjalnem svetu ne pojmujeta kot zaprt prostor, ampak kot prostor neskončnih načinov in možnosti.

Strast do risbe se lepo zrcali v izjavi sodobne britanske umetnice Tracey Emin, ki je v enem izmed svojih intervjujev povedala slednje: »Potrebovala sem leta, da sem doumela magijo risanja. Leta sem skušala poustvariti stvari kot izgledajo, namesto da bi ustvarila to, kar so. Risba je alkimističen jezik. Svoje najljubše risbe sem ustvarila z zaprtimi očmi ali tako pijana, da se ne spomnim, kdaj sem jih naredila.«

Razstavo z naslovom Beli sladoled –10 let, v Galeriji Alkatraz, sta si zastavila kot delovno terapijo, ki nima svoje dokončne forme, temveč se prepušča spontanosti. Šele na sami razstavi bomo lahko videli v kaj bo rezultirala. Seveda se je med pogovori z ekipo galerije razmišljalo o določenih smernicah, in sicer, da bosta gledalca popeljala predvsem v samo bistvo kolektivnih umetniških možganov; razstavljena bodo njuna skupna dela kot so risbe, serija fanzinov, slik, dnevna soba z kuriozitetami Belega sladoleda, hkrati pa se bosta predstavila še individualno z deli pred nastankom tandema, ki nakazujejo njuno kasnejšo skupno pot. Že na samem začetku ustvarjalne poti je bilo veliko telepatskih oz. kolektivnih sil, ki so ju združevale, diplomirala sta istega dne leta 2004. Nato sta se čez leto dni srečala kot sodelavca, ko sta s svojimi spontanimi stripčki in šalami, razbijala vsakodnevno repeticijo risanja animirane serije Bizgec. Temeljni kamen je bil postavljen s knjigo Antišalce, ki je začrtala njuno skupno pot. Potem so nastopila plodna skupna leta, ko so nastajali skupni projekti, kot je bila razstava v Domžalah leta 2009, s pomenljivim naslovom Slike za na zid. Stene celotne galerije,, na katere sta obesila slike, sta poslikala v zidake. To je bil predvsem njun odgovor na nenehno povezovanje njunega dela z zidom, graffiti in street artom. Kasneje sta isti motiv opeke uporabila pri projektu Ladja norcev, in temu je sledila zamisel o opekah kot zaščitnem znaku tandema. Sama sta se oblekla v zid tako, da sta za skupinsko razstavo To ni politična razstava, kuratorice Petje Grafenauer, v Galeriji Alkatraz izdelala obleko in jo poslikala z barvami za sitotisk z motivom zidakov. Vmes pa sta še slikala in nastajale so nove publikacije fanzinov, pri katerih sta bila v vlogah avtorjev in založnikov, kjer objavljata tudi “kracarije” drugih avtorjev. Seveda je bila pri vsem tem glavna nit oz. osnova risba. Zato bo na razstavi poudarek ravno na tem ključnem mediju, ki ju združuje.

Leon Zuodar in Miha Perne kot tandem ne slikata skupaj, temveč vsak v svojem ateljeju, kjerkoli, v različnih krajih, eden v Ljubljani, drugi v Postojni. Velikokrat se zgodi, da sploh ne vesta, kaj dela drugi, šele na razstavi se dela srečajo in se povežejo v celoto.

Oba sta izoblikovala individualen likovni jezik. Risbe in slike Mihe Perneta so nabite z ikonografsko motiviko, ki seveda črpa iz bogate zakladnice umetnosti od začetkov do danes. Tu ne gre za direktno posnemanje, ampak za prenos in preoblikovanje nekega motiva, ki ga avtor spremeni, umesti v lasten imaginarni svet in mu doda nov pomen. Vedno je osnova risba, ki ji doda barvo in prostor. Podobe, ki so stisnjene v prostor, da komaj zajemajo zrak, odražajo to utesnjenost življenjskega habitata na mikro ali makro ravni. Likovni svet Mihe Perneta je izrazito intimističen, saj se začne pri podobah in “tegobah” vsakdanjosti, ki se razrasejo v avtentično doživljanje širšega sveta. Seveda ne manjka humorja, ki rahlja to resnost pogledov, vprašanj, dilem sodobnega človeka. Miha nam pripoveduje zgodbe v katerih je veliko fantazije, ki je imanentna umetniškemu svetu.

Pri Leonu Zuodarju je prav tako osnova risba, a ne tako gostobesedna v smislu nizanja podob. Leon uporablja poleg figur tudi črkovna znamenja, črte, različne simbole ali samo detajle podob, ki delujejo kot odtisi kartonskih šablon. Pri njem je čutiti povezavo z urbanimi umetniškimi praksami v povezavi s podobarstvom, ki ga črpa iz popularne kulture. To so odmevi, zapisi v osebnem spominu, ki jih srečuje/mo v vsakdanjem življenju. Gre za ponovno preoblikovanje podobe, motiva, ki so del avtorjevega vsakdana.

Kljub različnim izhodiščem, se ohranja sinergija njunega skupnega ustvarjanja. Na formalni ravni lahko zasledujemo stične točke, kot so nasičenost, večplastnost, barvna bogatost,variiranje in ponavljanje motivov. Pri ikonografiji gre za kolažiranje podob in njihovih pomenov, motivov, ki jih avtorja črpata iz stvarnosti ter jima s preoblikovanjem in spajanjem dodajata avtentičnost.

Pri Belem sladoledu dobivamo občutek, da gledamo filmske kadre različnih žanrov; od futurizma do filmov črnega vala, dram, popularnih nanizank, komedij nasičenih z detajli in zgodbami iz našega vsakdana, ki so začinjene s humorjem, (samo)ironijo, sarkazmom kot načinom/metodo za kritičnost “ponorelega sveta” onkraj moraliziranja in pridiganja

Jadranka Plut

Miha Perne - rojen leta 1978 v Ljubljani.  Leta 1997 je maturiral na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (Ljubljana), smer fotografija. Leta 2004 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Leta 2011 sta z Zuodarjem ustanovila založbo ”Beli sladoled books and zines” in za svoje delo leta 2011 prejela Nagrado skupine OHO. Perne ustvarja na področju slikarstva, grafike in stripa. Vrtnari.

Leon Zuodar - rojen leta 1977 v Postojni. Po končani srednji šoli v Postojni je leta 2004 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo. Leta 2005 je z Mihom Pernetom ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Med 2007−2009 je bil član umetniške skupine/projekta Art of Asfalt. Leta 2011 sta s Pernetom ustanovila založbo Beli sladoled books and zines in za svoje delo prejela Nagrado skupine OHO. Zuodar je leta 2014 postal tudi soorganizator programa v galeriji Hiše kulture v Pivki. Rolka.

Fotografije iz otvoritve:  Sunčan Stone.