Klemen Zupanc: Štirje letni časi, Fireman, Doctor in Mr. with silver Mercedes-Benz

11 Maj 2015 > 05 Junij 2015 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave "Štirje letni časi, Fireman, Doctor in Mr. with silver Mercedes-Benz" Klemna Zupanca, v ponedeljek, 11. maja 2015, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Kustosinja razstave je Anabel Černohorski. Vabljeni tudi na javno vodstvo po razstavi, v sredo, 3. junija, ob 19.00.

Umetnik Klemen Zupanc se v Alkatrazu predstavlja z na prvi pogled tradicionalno slikarsko razstavo, naslovljeno Štirje letni časi, Fireman, Doctor in Mr. with silver Mercedes-Benz. Ta obiskovalca vabi, da se sprehodi med deli in ustavi pred tistimi, ki ga nagovorijo. Podobe na platnih so same po sebi neposredne, dela pa lahko beremo kot v sebi zaključene enote.

Že sam naslov razkriva, da razstava sestoji iz dveh delov. Na eni strani imamo upodobitev štirih letnih časov – štiri slike, ki nam prek različnih asociacij predstavljajo enega od letnih časov. Na drugi strani imamo serijo portretov. Četudi so očitne tradicionalne motivne zvrsti poznane iz zgodovine umetnosti, kot je portret ali pa avtoportret in krajina, ki sta del Štirih letnih časov, se avtor z njimi igra in s tem ruši in hkrati izpostavlja tradicijo “zahodnoevropskega” slikarstva. Avtor se igra z izbiro formatov, materialov, motivov, z izbiro načinov poslikave in celo avtorstvom.

Slika, ki predstavlja poletje, na prvi pogled najbolj ruši podobo klasične slikarske razstave. Gre za ukradeno podobo deskarja na plaži, pri čemer avtor s tem v galerijski prostor vnaša oglasni pano s facebook naslovom za svojo dejavnost prodaje mil, Milo za žajfo. V tem delu nas avtor hote ali nehote popelje v nam vsem znani svet, nasičen s podobami, ki niso same sebi namen, ampak ustvarjajo želje in potrebe v sodobni potrošniški družbi. Te vdirajo v našo (pod)zavest tako v realnem kot virtualnem svetu. Avtor se na videz ne opredeljuje do tega pojava, oglas postavi v galerijski kontekst v obliki slike in prepusti obiskovalcu odločitev, da po lastni želji lahko obišče omenjeno facebook stran.

Podobe na Štirih letnih časih so vzete iz različnih medijev in kontekstov, tudi tistih, ki so po merilih “visoke” umetnosti izrazito neumetnostni, pa vendar pričajo o času, v katerem živimo. Majhna zasnežena krajina, ki predstavlja zimo, je tako apropriirana iz koledarja, tiskovine, ki ob vsakem novem letu najde dom pri nas. Avtoportret, ki predstavlja pomlad, je narejen po eni od fotografij iz avtorjevega zasebnega življenja. Na sliki, ki predstavlja jesen, Zupanc povzema motiv črpalke iz fotografije Eda Rusche, ki spomni na serijo Pridobljeno s Prevodom. V sprednjem planu slike pa so upodobljeni avtomobili, kot namig na njegovo drugo serijo – S tekočega traku v crash/srečanje.

Štirje letni časi so zaradi različnih materialov in izvorov podob zunanje neenotni, kot da bi nas avtor s skupnim nadpoimenovanjem želel zmesti (vse slike imajo tudi individualna poimenovanja). Nasprotno pa v primeru portretov lažje govorimo o seriji, ki pa nadimena v samem naslovu razstave niti ne potrebuje. Portreti so nenavadni, anahronistični. Zaradi klasične izvedbe portretov: tradicionalne priprave platna, tehnike jajčne tempere in tradicionalnega formata, ter bogatega okvira in medeninaste ploščice z napisom, ki ju je avtor dal izdelati po naročilu, ter izbire upodobljencev in upodobljenk, figuric znamke Duplo in Playmobile, celota deluje groteskno.

Če je portret definiran kot upodobitev individuuma in je bistvo portreta v ujetju značaja neke osebe, kar ne pomeni nujno približati se fotografski natančnosti odslikave kot tudi ne drugi skrajnosti, ki upodobljenca pretirano karikira, Zupanc zelo resno vzame to nalogo. Humornost je v tem, da karakter išče nekje, kjer ga v bistvu ni; v serijsko izdelanih igračah, v nečem neenkratnem. Ena figurica ima več sto, milijon kopij, medtem ko je enkratno dejanje izbira figurice v trgovini z igračami, vlitje karakterja v njih, poimenovanje, pri čemer gre za proces ustvarjanja enkratnosti iz nečesa, kar je del neke serije.

Večino del, ki soustvarja tokratno razstavo v Alkatrazu, je bilo mogoče pred tem videti že v celjskem Likovnem salonu. Sama razstava dopušča možnost, da potuje, se preoblikuje, da avtor dela dodaja in odvzema, a v svojem bistvu ostaja enaka. Vsako delo je na nek način nadomestljivo, a še vedno unikatno. Morda nadomestljivost niti ni prava beseda, temveč gre za življenski krogotok, kot pravi Nietzsche: “večno vračanje enakega” in ne istega. Mar ni vsa umetnost zajeta prav v tej zadnji misli?

Anabel Černohorski

Klemen Zupanc je bil rojen leta 1989 v Celju. Leta 2008 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Leta 2010 je prejel nagrado za mlade avtorje na piranskem ex-temporu. Sodeloval je na več skupinskih razstavah v tujini in po Sloveniji, med drugim leta 2012 tudi v Galeriji Alkatraz (razstava VSTOP). Njegovo delo Boxes je bilo vključeno v pregledno razstavo sodobne slovenske grafike Odtisi in vtisi v MGLC leta 2012. V Piranu se je leta 2011 prvič samostojno predstavil s serijo Pridobljeno s prevodom, v Ljubljani pa leta 2013 z razstavo S tekočega traku v crash/srečanje v P74. Leta 2013 je bil prejemnik študentske Prešernove nagrade za študijsko leto 2012/13. Zadnjo samostojno razstavo je imel v celjskem Likovnem salonu.

fotografije z otvoritve: Sunčan Stone.