Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:11.00 - 19.00
ponedeljek - petek:11.00 - 19.00
09 April 2015 > 04 Maj 2015 Vljudno vabljeni na otvoritveni performans projekta V iskanju nočnega življenja Noemi Veberič Levovnik v četrtek, 9. 4. 2015 ob 21. uri v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.
Kuratorica: Petja Grafenauer
Avtorji performansa v Moderni galeriji in performerji : Aljaž Jovanovič, Anja Novak, Noemi Veberič Levovnik
Tehnična podpora: Danijela Zajc
Dramaturgija : Nina Šorak
Kostumografija : Véronique Lorne, Noemi Veberič Levovnik
Originalna glasba: Noemi Veberič Levovnik
DJ program : Felis Catus, Some1Else
VJ program: Alica D
Ogrevanje za Voguing
Za umetnost, ki jo ustvarja Noemi Veberič Levovnik, je moč najti ključne besede: identiteta in tisto, kar človeško skriva za njo. Umetnica se nasloni na arhetip in simbol, ki ju locira v popularni kulturi, ju v ustvarjalnem predprocesu poveže s sanjskim, z drugim, s tistim onkraj, z metafizičnim v osnovnem, ogoljenem pomenu besede. Vrže se v svet izven realnega in ga najde v vsakdanu, v »transu ob pogledu na dragqueen spektakel.«
Vsi njeni projekti, pa če gre za oblikovanje ambientalnih instalacij, v katere prekanjeno umešča fantazije v risbi, videu in zvoku, ali pa za performativne akcije, v katerih dominirajo maske; vedno se vse vrti okrog možnosti neukročenega iskanja jaza, sebstva, vprašanj o tem, kdo je 'Noemi', kaj je nad njo in ob njej, kdo so drugi ter kako vpliva nanje in kako drugi vplivajo nanjo.
Večdelni projekt V iskanju nočnega življenja nadaljuje z gesto igrivosti, ki je značilnost umetničine prakse. Izraža se s svojstveno, frivolno, zavestno nedorečeno poetiko, ki se včasih zdi tako francoska, da spomni na Pierra Huyghesa. Raziskovanje in refleksija se odvijajo razpršeno: aprila v Galeriji Alkatraz in v Moderni galeriji, septembra pa še v Španskih borcih v Ljubljani.
Noemi Veberič Levovnik je pripovedovalka zgodbe o iskanju identitete, eksistence in smisla v sodobnem svetu. Hkrati je polgola seksi zajčica Lulu Lapin februarja in NGarland / Baby Blanche Lyn / Rapparabbit marca. Do aprila je še mesec dni. Kdo ve, kaj bo Noemi Veberič – Levovnik takrat. Frivolnost je beseda, ki jo je treba zapisati znova. Prek igranja s podobo, telesom in zvokom se avtorica razpira sebi in drugim, hkrati pa skuša prodreti še v tisto nekaj, čemur dajemo različna imena. Dovoljuje si presežno, nevsakdanje, amoralno, nedovoljeno, igrivo in ekscesno. V projektu presega lastne inhibicije in vanj prek poroznih membran lastnega jaza spušča tudi druge.
Performans v Moderni galeriji je spektakelski del projekta, v katerega vsak izmed sodelujočih vnaša avtorstvo, sebe, svoje želje, hrepenenja, sanje in težave. Performerji gradijo v času vaj več likov in transformacija v gradnji sebstva ter končno, njegovem izražanju, je scenarij, ki se ga držijo, zato je spisek vlog spremenljiv, fluiden in netrajen. V iskanju nočnega življenja potuje in se spreminja, namesto da bi prikazoval. Januarja so se performerji pričeli spraševati o svojih likih, bili so oboževalci kabareta in varieteja, radi so imeli nočne dive in vaje za performans pričeli februarja z Nevesto / Alja Novak in Mesečnikom / Aljaž Jovanovič. V marcu so se transformirali še v kraljevska mačka / Marlene Dietrich / Alja Novak / Aljaž Jovanovič / Freddy Mercury / Princesa / Balkan diva. Lulu Lapin je tudi rapperska zajklja Rapparabbit, pa Ledena kraljica, tista z egom, da ustvari projekt, v katerem kot ustvarjalka razstavi jaz sodobnega časa.
V iskanju nočnega življenja se gradi s performansom, ki se je razvil na temeljih voguinga, »plesno – performativno - (modnega) tekmovanja, ki se je razvilo v osemdesetih v ameriškem Harlemu med revnimi črnskimi geji, ki so si želeli svoj košček odra, slave in priznanja, sprejemanja drugih, občudovanja in ljubezni, kar bi odtehtalo njihove eksistencialne težave in zavračanje družbe.« V iskanju nočnega življenja je vroči seks in žalostna osamljenost, glasba, ljubkost in neznosnost, igriva seksualnost, šamanstvo, moda in žgoča strast, ki se posmehne lastni obsesiji, kadar ji ne zmore uiti. Tudi na odru je Noemi Veberič Levovnik avtorica, ki se ne odreče moči niti takrat, kadar se igra.
V Alkatrazu si liki ustvarijo dom za čas trajanja razstave. Razstavijo se na predimenzionirani postelji / odru, v katerem so sami igrače, kjer je varno, zapeljivo in privzdignjeno, kjer so zastrti in skriti, če se jim zahoče, pa v naslednjem trenutku spet in spet zvezde na osvetljenem odru. Vsak dan v času trajanja razstave. »Projekt je laboratorij za vse sodelujoče, ki se po potrebi in razpoložljivosti menjavajo, tako da ni ene same dokončne oblike, temveč je, kot v varieteju, možnih več verzij predstave,« zapiše Veberič Levovnik v eni od pripravljalnih verzij projekta.
»Kako se bo name odzval drugi, kdo je, kdo sem in kako naju bo to zaznamovalo?« je še eno od temeljnih vprašanj projekta, ki meji na ludizem v srečanju s pop psihologijo. Avtorica rojena v spektakel, ki ga je ustvarilo človeštvo, ne želi ostati na površini, ampak vpeta vanj išče mistiko, bistvo in smisel ter koplje po tistem, kar jo obdaja, da najde smisel. Intimno prežveči popularno kulturo in arhetipe, koplje po podzavesti in si želi šamanstva v svetu slovenskega neoliberalizma. Podobe, geste, besede in telesa izpljune v projekt, poslinjen z ženskostjo, védenjem, otroškostjo, pravljičnostjo in seksualnostjo. Eksces, arhetip, moč, ekstrem, šamanizem, pa nežnost, iskanje, dekliškost, vednost in nemoč, ki se boji posmeha; vse v svetu sodobnosti, ki vseskozi preti z okovi.
Noemi Veberič Levovnik histerijo razpre na stežaj in v vizualnost vnaša queer estetiko novih generacij, ki ne ljubijo po spolu, temveč narcisoidno iščejo osebo, da bo ponudila ogledalo njihovi otroški duši. Na odru, ki ga umetnica postavi v galeriji, predavalnici ali pa v gledališču, se stavi na ekstazo, na mesenost in metafiziko, na poetičnost in sanjskost, ter hkrati na smešnost in absurdnost videnega, ki naj v ekstazi živega z odra zbije ego in razkrije tragiko narcizma.
Petja Grafenauer
