Arjan Pregl / SpLoščena Slovenija

12 Junij 2007 > 16 Junij 2007

Projekt je nadaljevanje in nadgradnje razstave SpLoščena Slovenija (dela si lahko ogledate na: http://razstava.blogspot.com/).
Predstavljena bodo vsa dela iz razstave Sploščena Slovenija, kakor tudi 4 nova dela. Eno delo pa je, kot 'stenska poslikava' pripravljena prav za konkreten prostor Galerije ALKATRAZ.

Namen razstave je, skozi vizualno umetnost, problematizirati nekatere vidike današnjega družbenega in predvsem političnega stanja v Sloveniji. Z različnimi likovnimi postopki se navezujem na aktualne teme. Po eni strani bo torej razstava družbeno angažirana, po drugi strani pa nameravam reinterpretirati nekatere že 'klasične' prijeme v likovni umetnosti (monokromna slika, nizanje podob, mimikrija…). Razstava temelji na tezi, da je Slovenija bolj spLoščena, kot sproščena. Tematike, ki se jih razstava loteva so: sproščenost, uravnoteženost, nestrpni govor politikov, revidiranje zgodovine, ustvarjanja napetosti…

Dvojno možnost branja (torej aktualnopolitično IN likovno) nakazuje že naslov.

Dela :

2006, akril na platnu, 30 cm x 30 cm

2007, akril na tkanino (oblačila - jeans), serija 5 slik različnih dimenzij

Idejo za sliko sem dobil po tem, ko sem na internetnem forumu SDS videl, da se v debati neprestano sklicuje na komuniste, partijo, Tita (tudi če je govora o kulturi, gospodarstvu, …). Lotil sem se štetja teh besed. V lanskem letu se besede komunist/ičen, Tito, partija/ski pojavijo 5348 krat). Kar me čudi je dejstvo, da tega foruma najbrž ne uporabljajo borci 2. svetovne vojne, ampak mlajši, če ne precej mlajši ljudje.
Slika prikazuje podobo, ki bi jo lahko v resnično sproščeni družbi razumeli kot kakšen logotip za obutev ali obleko. V Sloveniji pa dobi zelo drugačen pomen.

2007, svinčnik na steno, dimenzija variabilna

Delo se ukvarja z danes zelo uporabljanim terminom sproščenost, v zvezi z političnim in družbenim stanjem v Sloveniji. Kljub temu, da veliko institucij, medijev in posameznikov opozarja, da je stanje drugačno, pa nekateri politiki in politični komentatorji prepričujejo, da je stanje vse bolj tako, torej sproščeno.
Gre za 'stensko poslikavo': za velikokrat zaporedoma napisani besedi Sproščena Slovenija, ki z malo večje razdalje izgleda kot siv (sploščen) pravokotnik na steni.

2006, plot, 65 cm x 50 cm

Iz državnega zbora se nekaznovano širi popolnoma neprimeren in nesprejemljiv besednjak, ki vključuje rasistične, ksenofobne in šovinistične izjave. Govorci so poslanci, predsednik in podpredsednik državnega zbora, predsedniki strank … Iz njihovih besed sem sestavil dve različni podobi, ki sem ju zasnoval kot Predlog za logotip Slovenije. Ena je svetilnik, torej podoba, ki naj bi, po mnenju vladajoče politike, predstavljala Slovenijo v 21.stoletju. Druga podoba pa se navezuje na ljubezen in na slogan, ki ga je izbrala komisija, v kateri so prav tako imeli večinsko besedo politiki (I feel Slovenija) in je še v bolj očitnem nasprotju z izjavami, ki znak sestavljajo.

2006, bleščice na pleksi steklu, serija 4 slik, vsaka 40 cm x 40 cm

Delo se ukvarja z interpretacijo zgodovine. Popolnoma monokromne (rumene) slike predstavljajo fasado cerkvice na Urhu. Leta 2006 so začeli s prenovo fasade, kljub temu, da je spomeniško zaščitena. Obnovljena fasada (živo rumena) bo prekrila luknje v zidu, ki so nastale leta 1943. Takrat so partizani zavzeli cerkev, ki so jo domoobranci uporabljali za vojaško postojanko in v prostorih zraven zasliševali in mučili partizane, njihove sodelavce in tudi civiliste.
Mislim, da gre za prvo avtentično slovensko monokromno sliko. (Minimalistična) repeticija v tem primeru dobi nov pomen. In sicer predstavlja ponavljanje neke teze, z namenom, da bo postala edina resnična.

2006, video cca. 5. minut

Video je posnetek dnevne sobe, na televiziji se vrti informativna oddaja. V ozadju se sliši glasba iz filma Underground (le-ta govori o umetnem podaljševanj izrednih razmer v državi).
Ozadje: Programski direktor TVS je septembra 2006 izjavil, da mora televizije pokazati določeno mero državotvornosti. V istem času je ista televizija vrtela uredniško neobdelane posnetke oddaje Dnevnik iz leta 1991. Torej posnetke, ki prikazujejo izredne politične razmere in boje za Slovenijo. Neobdelani posnetki so imeli močan čustven naboj (nelagodnosti in strahu), ki presega zgodovinsko informiranost.

2006, olje na platnu, (2x) 25 cm x 20 cm

Diptih, na vsaki sliki je narekovaj. Nekateri današnji politiki in novinarji uporabljajo narekovaje in s tem zmanjšujejo vrednost ljudi ali dogodkov o katerih govorijo. Med narekovaji se velikokrat znajde civilna družba, strokovnjaki, varuh človekovih pravic…
V likovnem smislu gre za minimialistične abstrakte poteze, ki pridejo do izraza v kontekstu današnje politične kulture v Sloveniji.

2007, računalniški tisk, serija, dimenzija variabilna

Delo se nanša na zelo aktualno temo - svobodo medijev. Tej je bilo v zadnjem času posvečenih kar nekaj apelov, okroglih miz in kritik (State Departmenta - poročilo 2006, izjava Evropske zveze novinarjev (EFJ) – 19. 4. 2006, Izjava Sindikata novinarjev Slovenije – 13. 4. 2006, Freedom House - poročilo 2006…). Prav poročanje o kršitvah na področju novinarske avtonomije je bilo zelo pomanjkljivo, omalovažujoče ali zavajajoče. Za delo Samo Cenzura sem ubral podobno taktiko. Vzel sem besedila različnih novinarskih poklicnih združenj, ki govorijo o omenjeni tematiki, nato pa sem določene dele besedila 'prečrtal'. Besedilo po ena strani ustreza izvirniku, po drugi pa njegov pomen ali popolnoma obrne ali ga relativizira.