Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
11 December 2014 > 20 December 2014 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Dina Bićanića in Vedrana Perkova, v četrtek, 11. decembra, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Projekt poteka v okviru gostovanja Galerije Studentskog centra iz Zagreba. Kuratorica razstave je Ksenija Baronica. Razstava bo na ogled tudi ob sobotah 13. 12 in 20.12., od 15.00 do 23.00. V petek, 19. 12., bo galerija izjemoma odprta od 17.00 do 23.00.
Ob njuni premierni razstavi v Sloveniji se izbrana hrvaška avtorja, Vedran Perkov in Dino Bićanić, predstavljata s svojimi video deli, fotografijami, objekti in instalacijami, ustvarjenimi v zadnjih nekaj letih, v katerih se soočata s številnimi aktualnimi temami današnje družbe na igriv, zabaven in duhovit način. Avtorja druži skupen pristop v razmišljanju in ustvarjanju skozi humor in ironijo. V svojih delih pretresata vprašanja identitete, moči, komunikacije, ter položaja posameznikov in umetnikov v družbi, pri tem pa ne sledita umetniškemu aktivizmu in glasnemu uporništvu, saj po njuno ne ponujata rešitve.
Vedran Perkov je eden najpomembnejših Hrvaških avtorjev svoje generacije z občutljivostjo in temperamentom umetnika z obale, z znanjem in izkušnjami kuratorja, organizatorja številnih razstav in projektov ter profesure na Umetnostni akademiji v Splitu. Dino Bićanić je bil njegov študent, čigar nadarjenost in način razmišljanja je Vedran prepoznal, podprl in spodbujal. Dino živi na Hvaru, ki hkrati pogosto predstavlja omejitev v smislu pomanjkanja neposrednih stikov in sledenja umetnosti ter drugim dogodkom v živo, kakor tudi morebitno (v njegovem primeru očitno) prednost tega, da gleda na svet s strani, s pogledom neudeleženca, odmaknjenega od središča dogajanja, neomadeževanega s trendi in vplivi. Življenje na otoku, celo na tako elitnem, kot je Hvar, resnično ni preprosto. Prek leta razkrije vse svoje skrajnosti: od preobljudene prestižne destinacije poleti, ki s svojim statusom daje pomen položaju in potrjuje veličino ter uspeh, do puščobnosti otoka pozimi, ko je odrezan od sveta in hladni zimski vetrovi ter nevihtni južni veter otežujejo povezavo z obalo. Izkušnja otoka pozimi; ko izoliranost in osamelost izostrita čute in prečistita um, omogoča jasnejšo detekcijo tistega, kar je resnično pomembno, in ne pušča prostora banalnosti in neumnosti. Dino je tedaj prepuščen delu v svojem ateljeju in komunikaciji prek družbenih omrežij; vendar pri tem ne podleže apatiji in brezvoljnosti, temveč se živahno odziva na okoliščine.
Za razstavo v Alkatrazu je uporabil prav temo družbenih omrežij ter izpostavil objekte in natiske povezane s Facebookom. Njegovo istoimensko delo predstavlja poskus, da virtualno stvarnost spremeni v nekaj resničnega in oprijemljivega na način, da Facebook preobrazi v knjigo, sestavljeno iz fotomontaž in svobodnega tolmačenja Biblije. Facebook torej postaja nova biblija, pomembno čtivo, in prostor srečevanja in sporazumevanja. Seznam prijateljev s Facebooka, napisan na papirju z modrimi črkami, spominja na odjavno špico pri filmu, ki obudi čar filmskih zvezd, kakršni bi morda želeli postati, ali pa vsaj doživeti del njihove slave. Dolg seznam imen pomeni številne prijatelje in popularnost na medmrežju, čeprav so mnogi med njimi, ali celo večina njih, popolni tujci, ki so v našem življenju prisotni zgolj kot imena. Pridobivanje novih prijateljev, in to, da imaš veliko prijateljev na družabnem omrežju se enači z uspehom in pomembnostjo, priljubljenostjo, in odobravanjem na družbenih omrežjih. Dino zastavlja vprašanja kot na primer "kdo so vsi ti prijatelji" in "kaj pomenijo njihova prijateljstva" z opazovanjem "rokopisa" njihovih sporočil in objav na zidu Facebooka.
"Rokopis" sporočila razkriva osebnost in značaj neke osebe v večji meri kot sporočilo samo. Vse pogostejša so vprašanja o tem, kako sprejemati in doživeti ta sporočila, prav tako tudi komplimente in darila prijateljev s Facebooka, ko jih vendarle poznamo le po imenu, ki je lahko resnično ali izmišljeno, enako kot njihova identiteta. Predstavljanje samega sebe v drugačni luči, morda v takšni, kot bi si jo želeli, in po kateri hrepenimo, zastavlja vprašanja o poštenosti in zaupanju, ki še nikdar nista bila manj cenjena kot zdaj. Instalacija v galerijskem prostoru, ki je sestavljena iz objektov iz stiropora kot šablon za Facebook sporočila, spominja na stripovske oblačke, na čase resničnega druženja in prijateljstev.
Vedran se na razstavi predstavlja s tremi video deli: Vedran in oblak (Vedran and Cloud), Enajstmetrovke (Penalties) in Prava podoba (The Real Image), v katerih z lastno podobo komentira družbena dogajanja. Z uporabo samo-ironije in humorja doseže učinek zabavnosti in radoživo vzdušje, ki pod sproščeno in dozdevno lahkomiselno strukturo kaže na pomembna vprašanja in probleme. Originalne rešitve in dozdevno preprosta izvedba razkrivajo izkušnje in znanje resnično veščega avtorja, ki je vedno na novo igriv in radoveden, odprt za številna področja in različna tolmačenja nekega problema. Hkrati se ne izogiba ostrosti, vendar se tudi ne vključuje v področja organiziranih akcij in shodov enako mislečih posameznikov v namene glasne, angažirane umetnosti.
O rešitvah za mnoge dogodke in prizadevanja, ki se dogajajo v današnjem času, govori s humorjem, med drugim tudi na način, da samega sebe postavi v vlogo superjunaka v zlatem kostumu (Vedran in oblak), ki ima moč, da nadzira oblake in njihov položaj s tem, da jih postavlja na tista mesta, ki so njemu povšeči, ne glede na posledice. S tem vedri in oblači usode ljudi, kot so bankirji, politiki, farmacevti in drugi individualni profili, ki imajo moč. Video Prava podoba predstavlja svojevrsten, skonstruiran avtoportret, pri katerem Vedranovi kolegi in prijatelji uporabljajo formo dokumentarnega filma, da bi ga predstavili kot kar najbolj vsestranskega in izrazito uspešnega človeka na vseh področjih. Popolnoma samozavestno predstavljajo resnična in izmišljena dejstva, ga hvalijo in pri tem pretiravajo brez neke prepričljive podlage. Hvala genialnosti in vsestranskosti predstavlja želen imidž kateregakoli pomembnega posameznika, ki se zaveda svoje veličine in važnosti, posneta morda, med drugim, tudi za namene promocijske kampanje za predsednika, političnega kandidata, predstavnika neke ustanove ali korporacije. V videu Enajstmetrovke, v katerem nastopa vratar, ki poskuša ubraniti najstrožjo kazen (enajstmetrovke), brani svoj položaj umetnika in ga s tem prek športa in zabave približa širokemu občinstvu. Zvočni posnetek glasbene skupine mariachi kar kliče po proslavljanju s pivom in gledanju tekem na zabojnikih piva, kamor je video projeciran. Dela Vedrana Perkova in Dina Bićanića so na splošno, ne le v sklopu te razstave, presenetljiva in zabavna, ne glede na število prejetih in ubranjenih golov ter količino piva.
Ksenija Baronica
