BridA

20 November 2007 > 10 December 2007 Jurij Pavlica, Klemen Brun, Sendi Mango, Tom Kerševan
DIY

V splošnem javnem prepričanju je umetnik, npr slikar, tisti, ki z idejo inicializira program nastajanja slike, se vplete v nadzor in izvedbo ter določi konec, po katerem je delo postavljeno v oceno gledalcu. Da bi predrli to hermetičnost nastanka umetniškega dela, je potrebno klasičen način zavestno spremeniti. projekt NAREDI SAM vodi v ponovno analizo že znanega in utečenega postopka zahteva njegovo razgradnjo in ponovno sintezo z drugačnim pristopom.

Slikanje kot je družbi že razumljiv način izražanja umetniškega namena. V svoji celoti vsebuje vse kar je potrebno da kot tako lahko obstaja in neomejeno deluje. Kadar takemu procesu posežemo v strukturo tako, da ga razgradimo ali podaljšamo njegovo nastajanje tako da dejanski izvedbeni proces postavimo pod neznanko, pomeni da je bil naš namen prestopiti ali bolje zabrisati mejo med umetniškim produktom in njegovim porabnikom, tako, da porabnika in sebe postavimo v situacijo ki ni običajna in še manj zaključena. V tem primeru se prenaša delo ki bi ga sicer bil dolžan narediti slikar – umetnik direktno na sicer opazovalca ali porabnika umetnine. V tem primeru lahko rečemo NAREDI SAM. mogoče tudi zaradi tega ker si vsi ki so ljubitelji umetnosti želijo čim bolj razumeti ali celo po tihem poskušati sami.

V projektu DIY je glavnina v tem, da hočemo analizirati sam umetniški proces in ga postaviti pod neznanko. V tem dejanju je poglavitno to, da je bil proces prenesen v neko drugo območje kontrole.
Umetnik se v tem trenutku odloči , da ne bo izvajal procesa, ki bi sicer bil poglavitni del njegovega ustvarjanja ali poti do končnega izdelka. Še več, umetnik se odloči da nebo posredoval likovne informacije slikovno tako kot bi sicer nastajala ampak jo spremeni v zvočni zapis – navodila in se tako sam umakne iz poti nastajanja.

Umetnik se umakne iz procesa ko je umetniško delo v tako rečenem surovem stanju – ne izoblikovano. Proces je tisti, ki bi sicer karakteriziral umetniško misel in njeno bistvo bi bilo ovrednoteno s končanim delom.

Tako postane zvočni zapis z navodili za izdelavo slike dejanski umetniški produkt, medtem ko je dejanski končni izdelek (slika iz mreže kvadratov, ki predstavlja digitalizirano podobo), ki jo s pomočjo zvočnih navodil lahko izdelal vsak sam.

Koncept projekta temelji na prenosu likovne ideje v zvočno navodilo za izdelavo slike, tako je prenos likovne snovi izvršen brez dejanske realizacije umetniškega izdelka. izvedba slike je le mehanično sledenje navodilom, ki ne dopušča osebne interpretacije, v tem primeru je tudi umetnik v vlogi porabnika umetnosti in s pozornim sledenjem navodil realizira svojo sliko.

Postavitev naj bi se osredotočila na čisti zvočni prenos likovne informacije z dejansko realizacijo slike po zvočnih navodilih.