15 let avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto

08 September 2008 > 10 September 2008 15. obletnica AKC Metelkova mesto: www.metelkova.org

PREDFESTIVALSKO DOGAJANJE

Ponedeljek, 8.9. 2008, Galerija Alkatraz ob 21h
Razstava artefaktov ustvarjalcev in ustvarjalk, ki imajo svoje ateljeje na Metelkovi;
artefakti bodo v sredo, 10.9. ob 20h, ponujeni na dražbi. Za postavitev razstave bosta poskrbela Edvin Dobrilovič in Tomaž Furlan.

FESTIVALSKO DOGAJANJE

Sreda 10.9., odprti oder pred Galerijo Alkatraz ob 20h
Dražba artefaktov umetnikov in umetnic z Metelkove
Dražbeno kladivce bo po dolgem času spet poskakovalo! Tokrat bodo svoje stvaritve prispevali ustvarjalci in ustvarjalke, ki imajo ateljeje na Metelkovi.
Dražil bo Rok Kušlan.

AKC Metelkova mesto je skozi leta svojega nastajanja dobilo svojo vizualno, od prestolnice popolnoma ločeno podobo, ki obiskovalca na vsakem koraku opozarja na prelomne dogodke, vnose kreativne energije in družbene odzive na nastala dela. Notranja podoba ateljejev in delavnic pa ostaja povprečnemu uporabniku skrita. Na Metelkovi deluje okrog 40 umetnikov in rokodelcev, ki so si v okrilju Metelkova Mesta uredili ateljejske prostore. Med njimi je večina že domačih in mednarodno uveljavljenih likovnih ustvarjalcev.

Delovne prostore v sklopu AKC MM imajo likovni ustvarjalci:
Boštjan Avguštin, Todorče Atanasov, Jože Barši, Matej Bizovičar, Meta Kastelic, Edvin Dobrilovič, Tina Drčar, Boštjan Drinovec, Mitja Ficko, Tomaž Furlan, Matic Golja, Karmen Jazbec, Neven Korda, Borut Korošec, Marko Kovačič, Darij Kreuh, Vladimir Leben, Gregor Lorenci, Boštjan Novak, Leopold Oblak, Mojca Ogrizek Drinovec, Silvan Omerzu, Ivana Petan, Apolonija Simon, Igor Weinberger, Walter Steinacher, Rok Mohar, Julij Borštnik, Vita Žgur, Ilija Terrah, Sašo Sedlaček.

V delavnicah pa delujejo naslednji rokodelci: Barbara Abram, Stane Avsec, Silvo Metelko, Miran Pešič, Dejan Pfeifer, Božo Rakočević, Miha Sever, Miran Matek, Rok Barborič.

Metelkova mesto je javni prostor, sestavljen iz skupnostih ali posameznikov z različnimi življenjskimi slogi, ki jih ne moremo zaobjeti na skupni imenovalec. V tej pisanosti ustvarjalnih energij, ki jih lahko opazujemo na stavbah in v ateljejih se odraža umetniški in družbeni pluralizem. To je mogoče samo v prostoru, kjer nimamo formalnega mehanizma družbene kontrole in kjer so zemlja in nepremičnine še vedno družbena last. V tem okolju je možno svobodno izražanje, ki ni obremenjeno z politiko hegemonije in dominacije.

Danes nam avtonomni kulturni center Metelkova po petnajstem letu svojega delovanja še vedno predstavlja žarišče žive kulturno politične dejavnosti. Vendar je pomembno vprašanje, ki nam ga tovrstna urbana tvorba postavlja prav vprašanje, ne toliko njenega nastanka, aktivne liberalizacije družbenega prostora, pač pa predvsem vprašanje njenega razvoja, rasti, procesa formacije v stanje v katerem jo opazujemo zdaj.

Narava urbanih tvorb tovrstnih osvobojenih teritorijev je družbena in močno družbeno angažirana. Kje potemtakem najdejo svoje mesto vizualni umetniki? Prva vzgiba sta bila dva – aktivno deklarativen artistični krik in ob njegovem boku tisti intimni impulz iskanja rešitve prostorske stiske posameznih ustvarjalcev. Sledovi prvega so očitni. AKC Metelkova mesto je skozi leta svojega nastajanja dobilo svojo vizualno, od prestolnice popolnoma ločeno podobo, ki obiskovalca na vsakem koraku opozarja na prelomne dogodke, vnose kreativne energije in družbene odzive na nastala dela. Drugi pa ostaja povprečnemu uporabniku skrit.

Program Galerije Alkatraz podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kulturo RS.
Program obletnice je zanekrat podprla Mestna občina Ljubljana.