Suzana Brborović v seriji novejših slik z naslovom
Meja zasičenja nadaljuje z raziskovanjem razvoja lokalnega okolja, in posledično tudi prostora in časa. V ospredje slikarskega zanimanja umetnica postavi arhitekturo. Ponovno preko lastnih izkušenj povezuje spomine in vsakdanja razmišljanja o dogodkih, ki jo obkrožajo. Iz gradbenih odrov, tramov in opek so zrasla blokovska naselja. Vsebinsko se osredotoča na vprašanja o pogojih bivanja v sodobni družbi. V svojem slikarskem raziskovanju odkriva ambivalentnost gradnje blokovskih naselij iz prejšnjega stoletja ter novejšo gradnjo t. i. elitnih sosesk, ki zaradi previsokih cen namenoma ostajajo prazne lupine prepuščene zobu časa.
Slike so svojevrsten preplet urbanih mrež, obkroženih z različnimi oblikami objektov, kar ustvarja občutek zasičenosti. Suzana Brborović z eksplozijo oblik ustvarja prostore ob katerih ima gledalec občutek, da vanje lahko vstopa in izstopa, in da je sam oz. sama del tako notranje kot zunanje dinamike slike. Prav ta oblika ločevanja na notranji in zunanji del slike ustvarja prostore, ki so medsebojno razmejeni in niso na svojem mestu. Gledalec vstopa v Mejo zasičenja, kjer je vidno prekrivanje, prepletanje in povezovanje arhitekturnih objektov, v tem primeru blokovskih gradenj, ki ustvarjajo napetost in nelagodje. Slike odpirajo obsežno področje vizualnih sporočil, kjer je slikovno polje kot zaključena entiteta prepleteno z mrežo podob iz vsakdanjosti in imaginarnega, ter tako na novo opredeljuje naš odnos do vizualnosti.
Prepletenost in pogojenost slikarkinega videnja sveta z družbeno neenakostjo, ki jo na eni strani simbolizirajo blokovska naselja, na drugi strani pa trendovska arhitektura, namenjena samo izbranim uporabnikom, zahteva refleksijo tega položaja. Prav slikarstvo je sposobno, da s svojim odzivom na te pogoje na drugačnem nivoju, z analizo in razkritjem strategij in tehnik vizualnosti, ustvari področje umetniške refleksije, ki jih na novo interpretira in reciklira s tem, da jih prenese iz fotografije na slikarsko platno. Priča smo novemu polju slikarstva, odprtega do sodobne vizualne kulture, ki reflektira sodobne množične medije in položaj slike v njih.
Suzana Brborović je prodorna slikarka mlajše generacije, ki je odraščala v času ekonomskega razcveta kapitalističnega sveta vse do trenutka, ko je stopila na pot osebnega osamosvajanja, ter se čez noč, ne po svoji krivdi, tako kot mnogi drugi, znašla v socialni in ekonomski krizi. Posledično se ta generacija zaveda, kaj pomeni biti umetnik v današnjem času, in ne ostaja indiferentna do družbenih vprašanj sodobnega sveta.
Jadranka Plut
Suzana Brborović je bila rojena leta 1988 v Kranju. Po končani Ekonomski Gimnaziji v Kranju, se je leta 2007 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, kjer je julija 2013 diplomirala pri prof. Gorencu z naslovom “Odsev zamika (Urbana krajina kot konstrukt med slikarstvom in družbeno-socialnim kontekstom)”.
Sodelovala je na več samostojnih razstavah v Sloveniji (Galerija Meduza, Koper, Galerija Equrna, Ljubljana (v sodelovanju z Borisom Bejo), Galerija Gimnazije Franceta Prešerna, Kranj, vse v letu 2013, Galerija Simulaker, Novo mesto, 2012) in v tujini (Galerija Mestne hiše v Brnu, Češka, v sodelovanju z Borisom Bejo). Razstavljala je tudi na več skupinskih razstavah (Ljubljana, Škofja Loka, Ribnica, Ptuj, Piran, Dunaj, Beograd, Zagreb, Arezzo). Je dobitnica več nagrad in priznanj, med drugimi nagrade ESSL Art Award CEE (2011) in Akademske Prešernove nagrade, ALUO (2012).
Fotografije: Sunčan P. Stone
