Skupinska razstava: Slovenija, zemlja obljubljena

04 December 2013 > 14 December 2013 Vljudno vabljeni na otvoritev skupinske razstave: Slovenija zemlja obljubljena, v sredo, 4. decembra 2013, ob 20.00, v Galeriji SC, Savska 25, Zagreb, Hrvaška. Sodelujoči: Nika Autor, Suzana Brborović, Tomaž Furlan, Marija Mojca Pungerčar. Kuratorica: Jadranka Plut.

Sodelujoči: Nika Autor, Suzana Brborović, Tomaž Furlan in Marija Mojca Pungerčar

Kuratorica: Jadranka Plut

Karl Marx je v knjigi Kapital v zadnjem poglavju pisal o akumulaciji kapitala. Kapitalistična produkcijska metoda, kjer imamo na eni strani kapitalista, na drugi strani pa delavca, producira, ne samo kapitalistu njegov kapital, ampak ustvarja tudi bedo delavca. Kapitalisti so lastniki vseh življenjskih potrebščin, surovin in vseh delavnih orodij, množica delavcev pa je prisiljena kapitalistu prodati svojo delavno silo za majhno količino življenjskih potrebščin, ki v najboljšem primeru komajda zadošča za ohranitev delovne sposobnosti in preživetje novega rodu. Kapital se ne samo reproducira; nenehno se množi in povečuje, tako pa se povečuje njegova moč nad neposedujočim razredom delavcev. »Akumulacija kapitala je torej pomnožitev proletariata.«

Tekst Karla Marxa je še danes aktualen, s takšnim načinom izkoriščanja in odnosa do dela se kot družba srečujemo v našem vsakdanjem življenju. Izkoriščanje in nečloveške razmere, s katerimi se soočajo delavci, so posledica eksploatacijskega odnosa kapitala do subjekta.

Slovenija, zemlja obećana je parafraza refrena pesmi skupine Buldožer iz leta 1984 in albuma Pljuni istini u oči. V očeh mnogih ekonomskih migrantov, ki so živeli v manj razvitih okoljih v Jugoslaviji, je Slovenija predstavljala raj na zemlji, v katerem si bodo v bodoče lahko našli bolje plačano delo in »civilizirano družbo«. Realnost je bila za mnoge razočaranje zaradi dveh razlogov; na eni strani zaradi nacionalizma Slovencev, in na drugi strani zaradi izkoriščanja. Zadnje je postalo posebej očitno v zadnjem desetletju, ko so primeri izkoriščanja postali prej pravilo kot izjema.

Razstava Slovenija, zemlja obećana odkriva družbene anomalije izkoriščanja subjektov, ki predstavljajo manjšino brez zaščite in državljanskih pravic. Odkriva ekonomske taktike razvitega sveta v katerega se uvršča tudi Slovenija, kjer migranti iz bivših jugoslovanskih republik, ki delajo kot gradbeni delavci, predstavljajo poceni delovno silo, izpostavljeno vsakodnevnemu izkoriščanju in kratenju delavskih pravic; na trgu dela nimajo enakih možnosti.

Subjekti, ki so nekoč bili ponos, in so gradili bodočnost na temeljih bratstva in enotnosti, so danes ujetniki diktature ekonomije in geopolitičnih vizij zahodnega sveta.

Umetnice in umetnik Nika Autor, Suzana Brborović, Tomaž Furlan in Marija Mojca Pungerčar v svojih delih odpirajo vprašanja posameznika in njegove pozicije v družbeni ureditvi. Izpostavljen je kontrast med realnimi in simbolnimi konotacijami, kjer se subjekt znotraj družbe sooča z različnimi socialnimi in političnimi realnostmi.

Suzana Brborović združuje slike iz cikla Spregledana realnost in Od temeljev do strehe. V delih izpostavlja lastne izkušnje; od otroštva so jo obkrožale zgodbe očeta, gradbenika, in umetnica jih materializira skozi različne medije. Delo Od temeljev do strehe preizprašuje kako družbeni sistem vrši pritisk na naše vsakdanje življenje. Soočanje z intimno življenjsko zgodbo, razširjeno na družbeni problem, odpira vprašanja degradacije gradbenih delavcev in njihovega dela. Spregledano realnost lahko gledamo kot Platonovo prispodobo o votlini1, ki prav tako poudarja nevednost kot tisto kategorijo, ki onemogoča ljudem, da bi se v votlini osvobodili, odvrgli okove, prenehali gledati svoje sence in sence drugih, ter pogledali proti svetlobi, ki jo pri Platonu lahko razumemo kot »pot« k iskanju resnice. »Odkrivanje resnice tako pripomore k razumevanju in dvomu v sistem, v katerem živimo, in sence na pleksi slikah so le majhen del ponazoritve problema in rešitve.«

Eksperimentalni film Solidarnost Nike Autor prikazuje protest delavk in delavcev v Ljubljani. Kamera je usmerjena v tla in spremlja gibanje protestnikov. Solidarnost je video delo, ki odpira mnoga vprašanja odnosov in načinov solidarnosti v neoliberalističnem sistemu v katerem so se znašli delavci.

Video inštalacija Hilda Tomaža Furlana je eno od del iz cikla v nastajanju Wear. Video dela iz tega cikla so video–performansi narejeni izključno za kamero na enostaven vendar monumentalen način, kjer je umetnik avtor celotnega procesa. Hilda je sestavljena iz dveh delov; videa v katerem je umetnik oblečen v delavska oblačila in koplje z lopato in krampom, ter inštalacijo, kjer so v galerijskem prostoru razstavljeni lopata in kramp –pripomočki delavca, kot simboli dela. Hilda, slovenska gradbena baronica, pooseblja vampirski odnos kapitala do delavcev.

Delo Bratstvo in enotnost Marije Mojce Pungerčar je sestavljeno iz serije fotografij in dokumentarnega filma, in pripoveduje o dveh zgodbah, ki sta se zgodili na istem mestu s 50-letnim razmikom: gradnja jugoslovanske magistrale Ceste bratstva in enotnosti, leta 1958, in gradnje novega odseka avtoceste Hrastje - Lešnica, leta 2006. Soočeni smo z dvema svetovoma; na eni strani z optimističnim pogledom delavcev iz obdobja bratstva in enotnosti, ko se je gradila nova prihodnost, na drugi strani pa gledamo izmučene poglede novodobnih delavcev, ki so žrtve neoliberalistične eksploatacije.

Razstava Slovenija zemlja, obećana ni enoznačna, temveč odpira prostor in preizprašuje odnos do realnosti vsakdana. Umetnost igra vlogo opazovalca ekonomsko-socialnih realnosti in odkriva vsakdanjo ujetost posameznika v kolesje sodobnega kapitalizma, v katerem je subjekt transformiran v blago brez vrednosti. Kapital je mrtvo delo, ki oživlja le na vampirski način, z izsrkavanjem živega dela, in živi toliko bolj, kolikor več ga izsrka.

1 Platon, Politeia 514a- 517a

NIKA AUTOR (1982) deluje na področju sodobnih praks umetnosti. Predmet njenega umetniškega interesa je odnos umetnika do njegovega neposrednega življenjskega okolja.

SUZANA BRBOROVIĆ je bila rojena v Kranju leta 1988. Leta 2007 se je vpisala na oddelek za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Julija leta 2013 je študij zaključila z diplomskim delom z naslovom »Odsev zamika (Urbana pokrajina kot konstrukt med slikarstvom in družbeno-socialnim kontekstom)”. Leta 2011 je bila dobitnica prve nagrade Slovenskega dela Essl Art Award CEE, in Prešernove nagrade Akademije leta 2012. Njena dela lahko najdemo v zasebni zbirki muzeja Essl na Dunaju, in v zbirki Loterije Slovenije. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah kot na primer Like it! v muzeju Essl ter na Start Point v Ribnici leta 2013, razstavljala je v Brnu, na Češkem v Galeriji Mestne hiše, na razstavi zmagovalcev Essl Art Award v muzeju Essl na Dunaju, ter leta 2011 na Noči nominirancev v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani. Svojo prvo samostojno razstavo je imela leta 2012 v Bežigrajski galeriji v Ljubljani, in v Galeriji Simulaker v Novem mestu. Njena zadnja samostojna razstava je bila v Galeriji Meduza v Kopru julija 2013. Živi in dela v Kranju.

TOMAŽ FURLAN je bil rojen 3.2.1978 v Kranju. Po končani srednji šoli je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Najbolj ga zanimata video in performans, vendar ne izključuje nobene umetniške tehnike, ki poseduje sposobnost prenosa sporočila. Živi in dela v Ljubljani.

Projekt Wear je bil predstavljen na samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini: samostojni razstavi v Galeriji P74 in Galeriji Alkatraz, ter na skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini, kot na primer Knjiga umetnika v Sloveniji 1966–2010, Galerija Kresija; Videospotting and Videodokument v galeriji Gallery 3,14, Bergen, Norveška, 2008; Paralelni svetovi, AKC Metelkova Mesto, 2009; Limited acces II, Parkingallery v sodelovanju z Azad Gallery, Teheran 2009; In the loop: Contemporary EU Video Art, Washington ZDA, 2010; Dobesedno brez besed, Mestni muzej Ljubljana, 2010; Manifesta 9, Genk, Belgija, 2012. Za svoje delo je prejel nagrado Skupine OHO za mlade umetnike.

MARIJA MOJCA PUNGERČAR je bila rojena v Novem mestu. Živi in dela v Ljubljani. Predhodno modna oblikovalka (1983 -1987), je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (1989), ter je si pridobila magistrski naslov (MFA) na področju novih žanrov na San Francisco Art Institute (2001). En semester je študirala slikarstvo kot gostujoča študentka tudi na akademiji College of Applied Arts na Dunaju (1992-93). Od leta 1992 je samozaposlena v kulturi. Leta 2004 je ustanovitvena članica Trivia Art (KUD Trivia), katerega članica je. Med nagradami, ki ji je prejela so Priznanje Riharda Jakopiča za leto 2013, štipendija Avstrijske akademske izmenjave, ArtsLink štipendija in Fulbrightova štipendija. Deluje kot samozaposlena umetnica v kulturi na področju videa, fotografije, performansa, instalacije in oblikovanja gledaliških kostumov. Njeno delo zaznamujejo močna družbena angažiranost, kritično pre-mišljuje potrošniško kulturo ter izpostavlja vprašanja in probleme lokalne skupnosti.