Tina Drčar: Z glavo skozi zid
25
Oktober
2013
>
15
November
2013
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Tine Drčar: Z glavo skozi zid, v petek, 25. oktobra 2013, ob 20.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Presenečenje: glasbeni gost.
Razstava Z glavo skozi zid je prerez ustvarjanja stenskih poslikav umetnice Tine Drčar. Ne glede na formalno enakopravnost spolov, so nekatere stvari, povezane z močjo, še vedno v domeni moških. Kljub temu pa je šla umetnica z glavo skozi zid in ustvarila/ustvarja monumentalne slike, ki krasijo stavbe, strehe in pročelja Avtonomnega kulturnega centra (AKC) Metelkova mesto.
Leta 2004 je diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje z delom Grafiti in grafitno slikarstvo pri profesorjih Marku Butini in Tanji Mastnak. Že desetletje ustvarja na in za AKC Metelkova mesto.
Tinin atelje, ki si ga je obnovila v stavbi Hlev, je sicer skromen, a ravno prav velik, da lahko v njem ustvarja in shranjuje svoja dela. Ko vstopimo v ta njen intimni svet, dobimo občutek kot da vstopamo v kabinet čudes, kjer so razporejeni raznorazni predmeti, slike, materiali in vse, kar je potrebno za ustvarjanje. Njen ustvarjalni prostor ji ponuja možnosti za delanje umetnost, za realizacijo svojih zamisli in idej. V njenih stvaritvah se odslikava prav ta bogati svet njenega mikrokozmosa, ki je nedvomno tesno povezan z nenehnim spreminjanjem in nadgrajevanjem urbane celostne umetnine AKC Metelkova mesto.
Tinino likovno raziskovanje/popotovanje črpa iz bogate zgodovinske zakladnice umetnosti grafitov, street arta, in stenskega slikarstva. Za njena dela so značilna ploskovitost, poudarjanje kontur, ter barvitost, kar lahko povežemo z naivno umetnostjo.
Umetnica je zelo hitro odkrila svoj slikarski interes in skušala iznajti najustreznejši svež izraz za posredovanje svojih vsebin. Pri njenih podobah se prepletajo družbeno-kritične teme ter impulzi notranje spremljave stanj in racionalnih zaznav prostora in časa. Njene podobe izhajajo iz grotesknega gledališča, ki jih iz resničnega življenja umetnica pretvarja/preobrazi v svoj likovni svet. Zanjo je slika način komunikacije, s katerim izraža notranje in zunanje vibracije, stanja in spoznanja, ter sprosti najgloblja občutja.
Za usmerjenost Tininega slikarstva je ključno vlogo odigrala tudi AKC Metelkova mesto; v njenem slikarstvu je začutiti ta urbani utrip in dražljaje mesta, ki s svojo komunikacijsko prepredenostjo strukturira sodobni eksistencialni ritem.
Delo, ki je pomenilo začetek raziskovanja stenskega slikarstva, je poslikava atrijskega prostora nekdanje Male šole z naslovom Akvarij, ki je nastala v času, ko sta z Binetom Skrtom sodelovala kot tandem. Ta poslikava je tudi Tinino diplomsko delo. V poslikavi Akvarij je zaznati ta enovit spoj med dvema ustvarjalnima svetovoma. Mistični in magični barvni svet uroči gledalca in ustvari mistično atmosfero, v katerih so ujeta čustva, ki jih ni mogoče razumsko tolmačiti, temveč le slutiti in intuitivno zaznati. V tandemu so nastale še poslikave Mrtvaški ples na stavbi Garaže, Apokalipsa, streha kluba Gromke, in Vitraj na stavbi Hlev. Na prvi razstavi tandema z naslovom Črnobelisvet so bili razstavljeni slikarsko in barvno bogati kolaži, ki so groteskno-karikirane in humorno domiselne likovne interpretacije.
Tina že od začetka sodeluje pri projektu Urbani likovni projekti, kjer gre za umetniške posege na stavbah in javnih površinah AKC Metelkova mesto. V tem sklopu so nastale skoraj vse njene javne poslikave, Deka iz Šutke, Paviljon - Pahljača, Veternica - Zmajeva roža, Rajčeva ograja, Ognjišče za Staneta in Kopalnico ima. Kopalnico ima je poslikava javnega stranišča v stavbi Hlev.
Poslikava Paviljon - Pahljača in Veternica - Zmajeva roža sta zadnja projekta, nastala v letu 2013, pri zasnovi in izdelavi kovinske konstrukcije pa sta sodelovala Edvin Dobrilović in Rajko Miladić. Paviljon - Pahljača je slikarsko nadaljevanje projekta Rajčeve ograje z znakovnimi motivi, ki oblikovno spominjajo na risarski svet Keitha Haringa. Koncentracija moči je v linijah in geometrijskih vzorcih, ki poudarjajo čistost vizualnega videnja. V vzorcih je neko smiselno prelivanje in črta z vso svojo enostavnostjo ustvari znake in simbole; stilizirane oblike, ki delujejo brezpredmetno. Pri poslikavi Veternice - Zmajeve rože umetnica nadaljuje z barvnimi ornamentalnimi vzorci, ki so značilni za podlage njenih slik. Gre za princip sestavljanja posameznih ornamentalnih enot, ki se ponavljajo kot pri mozaičnih dekoracijah. Tina je z živimi in čutno nabitimi barvami hladni kovinski konstrukciji vdahnila življenje.
Deka iz Šutke je nastala, ko je Tina leta 2010 izpeljala trimesečno likovno delavnico z romskimi otroki v Šutki, za obnovo osnovne šole Ramiz in Hamid, Šuto Orizari, Skopje, Makedonija. Nastale so šablone, ki so jih otroci sami izdelali. Naslednje leto je s temi šablonami pografitirala celo steno stavbe Pešci.
Pri vseh teh javnih intervencijah zaznavamo, da je umetnica razvila izjemen čut za povezovanje v timsko delo z ostalimi umetniki in rokodelci, ki jih vključuje v svoje projekte.
Tina Drčar to svojsko likovno interpretacijo prenaša tudi v druge medije; od klasično slikarskih del do izdelave estetsko uporabnih predmetov (pručke, namizna svetilka iz recikliranega materiala v sklopu projekta Svetlobna gverila) ter izdelave unikatnih plakatov pri projektu Defonija.
V sklopu 14. mednarodnega feminističnega in queer festivala je v letu 2013 razstavila fotografsko inštalacijo za deset črno-belih fotografij in torzo Umreti za življenje. Tina je izpeljala idejno zasnovo projekta, oblikovala kostumografijo in scenografijo, avtor fotografij je Ilija Terah, torzo pa je oblikoval kipar Boštjan Novak.
Fotografije so kot dnevniški zapisi podobnih in ponavljajočih se fotografskih motivov z avtorico kot portretiranko, ki jim ob boku kot antipod stoji odlitek torza umetnice. Fotografije so opremljene z zlato-kičastim okvirjem, ki namenoma ustvarja kontrast med realnostjo in tistim, kar je onkraj tega. Vse to se stopnjuje in gledalec dobi občutek grotesknosti. Na teh fotografijah lahko opazujemo transformacijo njenega lastnega telesa in zavedanja o sebi. »Resničnost se v fotografijah izmika« pravi avtorica »a dejstvo je dokončno, za življenje gre!«
Tina ostaja zvesta bogatemu svetu barv in oblik. Njene podobe, ornamenti, so osebno doživeti in interpretirani znaki, s katerimi se izrekajo slikarjeve prikazni, razrešujejo dileme, vračajo spomini, vanje se naseli želja in pretvarja stvarnost. Hkrati pripadajo govorici osebne imaginacije in fantazije kot polju imaginarnega, ki je vezano na družbeno zavest, na kolektivno telo kot kraj podob iz katere so sestavljene kulture in njihovi miti.1 Iz teh podob so priklicane individualne podobe fikcije, nezavednega, videnj in sanj, ki se ponotranjene znova ciklično vrnejo v kolektivno. Pregledna razstava v galeriji Alkatraz želi izpostaviti
Tino Drčar kot umetnico z veliko začetnico. Po obširnosti njenega opusa jo uvrščamo med tiste umetnice, ki jim strasti in idej nikoli ne zmanjka in ki jih volja in hrepenenje po ustvarjanju novih vizualnih imaginarijev žene naprej. To so odlike drznih umetnic!
Jadranka Plut
