Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
ponedeljek - petek:12.00 - 18.00
20 Avgust 2013 > 06 September 2013 Galerija Alkatraz vljudno vabi na otvoritev razstave umetnika Gorana Škofića: FRONT(A), v torek, 20. avgusta 2013, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, Metelkova mesto. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo SC iz Zagreba. Kuratorica: Ksenija Baronica.
Manipulacije v izoliranem prostoru: Branka Benčić
Na svoji samostojni razstavi v Galeriji Alkatraz, Goran Škofić, eden najbolj zanimivih video umetnikov mlajše generacije na Hrvaškem, razstavlja svojo avdio-video instalacijo kot nadaljevanje svojih umetniških raziskav iz serije del z njegove zadnje samostojne razstave Belo. V tem projektu uporabi nekatere od elementov iz del svojih predhodnih serij, in se z njimi ukvarja na vizualen, konceptualen in prostorski način. V širšem kontekstu tudi ti elementi predstavljajo nadaljevanje njegovih raziskav iz njegovih zgodnejših del, kot na primer serije del Corpus. Ta vključujejo prezentacijo samega sebe, pozicioniranje in multiplikacijo njegovega lastnega značaja, ponavljanje, manipulacijo, absurd, in igro. Vendar pa Front(a) prinese nekoliko drugačna razmerja. Ta razstava se bolj osredotoča na razstavni prostor in percepcijo opazovalca. »V tem delu sem želel postaviti video delo v prostorski kontekst, in se tako poigrati z opazovalčevo percepcijo in kontrastom prostorskih odnosov, kot npr. majhno – veliko«, izpostavi Goran.
Ambient, prostorska organizacija video projekcije, ter predvsem zvočni elementi, predstavljajo ključne elemente novega dela, v katerem se umetnik osredotoča na intenzivnost izkušnje. Oblikovne elemente lahko najdemo pri prehodu optičnih meja in okvirja umetniškega dela – tiste, ki se nanašajo na prostorsko dispozicijo, kakor tudi aktivnejšo umestitev zvoka kot pomembnega oblikovnega elementa. Front(a) zvoku namenja več pozornosti. Zvok ni zgolj spremljevalec projeciranih podob, temveč ima pomembnejšo vlogo pri oblikovanju nevidnega senzornega prostora dela; zvočno-vidnega okolja, doživetega kot enota.
»Belo predstavlja tisto fazo v mojem delu, ki opiše eksperimentiranje s čistim, golim telesom (brez vpliva ozadja)«, trdi Goran Škofić. Tudi v tem delu Škofić poseže po že preizkušeni metodi uporabe svojega lastnega lika. Z uporabo črno-bele podobe in hibridnega zvoka sledimo podobam vojske in vojakov, vrste, parade, podob, ki so v nenehnem toku, prehajajoče skozi okvir, predstavljajoče maso uniformnih teles kot reprezentacijo moči. Umetnikovo telo je pomnoženo, oblečeno v konvencionalno temno moško obleko resnega japija, brez nekih specifičnih značilnosti identitete. »Delo prikazuje običajnega moškega, ki postane neke vrste korporacija z multipliciranjem«, nadaljuje avtor.
En lik, nato dva, nato cela vojska, ki koraka kot reka pomnoženih likov, in njihova permutacija kot osnovni model, ki gradi akcijo. Te serije ponavljajočih se monotonih akcij z majhnimi transformacijami se odvijajo znotraj preproste geometrije okvirja. Akcija se odvija na belem pravokotnem ozadju. Kamera, ki je nameščena nad protagononistom, iz ptičje perspektive, od zgoraj, kaže pregled nad vsem, v čemer je moški, izoliran od okolja, izven konteksta realnosti, predstavljen v obliki grafičnega simbola na praznem ozadju v hibridnem času. Znaki nekega objektivnega sveta so bili odpravljeni, da bi s tem poudarili ponavljajočo akcijo. Zvočno-vidna zabeležba poudarja to ponavljanje individualnih gibov in akcij na splošno. Uporabimo jo, da bi videli umetnost/nenaravnost prizora, njegov nadaljujoč lik kot podobo sveta, oropanega koordinat realnosti.
Prevod iz angleškega jezika: Lili Anamarija No
