Matičino pevsko rojenje

27 September 2012 > 05 Oktober 2012 Vljudno vabljeni na otvoritev skupinskega razstavnega projekta Mešanega pevskega zbora Glasbena matica Ljubljana Matičino pevsko rojenje, v četrtek, 27. septembra, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz.
Vabljeni tudi na ostale dogodke v okviru razstave v Galeriji Alkatraz.

Skupinski razstavni projekt: Matičino pevsko rojenje

Obeležitev 120. obletnice delovanja Mešanega pevskega zbora Glasbena matica Ljubljana

Razstavo Matičino pevsko rojenje v Galeriji Alkatraz so pripravili/e:

Jasmina Antonić Babnik, Ana Čakš, Davorina Čebular, Aleksandra Jamnik, Olga Drabik Jug, Mateja Kobal, Metka Penko Natlačen, Rok Platinovšek, Denis Tekavec in Danijela Zajc

Dogodki v sklopu razstave:

Četrtek, 27. september, ob 20h, Galerija Alkatraz: Otvoritev razstave

Torek, 2. oktober, ob 20h, Galerija Alkatraz: Okrogla miza O Matičarskih časih nekoč in danes.
Sogovorniki: Tomaž Tozon, dr. Nataša Krstulovič, Avgust Pevec, Saša Kokol, Meta Žužek Nose, Rezka Rešek, Karli Vugrinec, Sandra Jamnik, Majda Jordovič in Martin Osredkar. Moderatorja: Metka Penko Natlačen in Stane Papež.

Sreda, 3. oktober, ob 20h, Galerija Alkatraz: Javna pevska vaja s Špelo Podgoršek.
Vabljeni na javno vajo: sedanji in nekdanji pevci in pevke ter vsi, ki vas veseli petje. Po vaji skupinska recitacija Poeme o Glasbeni Matici, posvečene Špeli. Po vaji tudi prikaz starih krojev GM, če se jih boste še spomnili in nato druženje s člani in članicami pevskega zbora.

Petek, 5. oktober, ob 20h, Galerija Alkatraz: Kaj matičarji počnemo, ko ne pojemo.
Predstavitev »naših« slikark, slikarjev, pesnic, plesalcev in plesalk ter ostalih ustvarjalcev, nato druženje.

Ob lansko letni 120. obletnici Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana, smo se v zboru odločili, da bomo ta jubilej proslavili drugače kot običajno. Pripravili smo razstavo, ki je posvečena predvsem trenutnemu položaju zbora; zasedbi, delovanju ter zanimivim dogodkom iz zgodovine delovanja zbora. Zaradi specifičnosti prostora Galerije Alkatraz in Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto samega, smo se odločili oblikovati razstavo namesto na klasičen, na malce bolj sodoben način. Namesto muzejskega načina predstavljanja zgodovinsko pomembnih razstavnih eksponatov, smo se odločili za malce bolj igriv pristop, ki je v skladju z dinamiko našega zbora. Poleg uporabe sodobnih tehnik, kot je video, bomo vključili še pregled zgodovine po zanimivih koščkih in detajlih in ne nazadnje še svojevrstno interaktivno low budget igrico po naši meri. Izvedba razstave temelji na (DIY) načelu »naredi sam/a«, saj je ideja, nastajanje in postavljanje razstave delo manjše skupine pevk in pevcev, ki smo pri idejni zasnovi in realizaciji skušali delovati na nehierarhični in enakovredno angažirani osnovi vseh sodelujočih. Kot na zborovskih turnejah, bo otvoritev ponudila vpogled v naše zakulisno druženje, ki ga vedno spremlja obilica petja zabave in dobre volje, v času trajanja razstave pa se bo odvijal tudi sklop spremljajočih prireditev.

V Galeriji Alkatraz smo se znašli zato, ker je za nami obdobje sodelovanja, ki se je začelo z razstavo angleško-avstralske umetnice Deej Fabyc. Z njo je zbor nastopal v performansu Daddy Was A Spy For The Soviet Union pred razpadajočim Hotelom Bellevue, v katerem je umetnica konec šestdesetih bivala kot deklica. Zanimiva zgodba in sodobna umetnost sta nas povezali in ker je Galerija Alkatraz naklonjena eksperimentalnim razstavnim projektom, smo skupaj spletli načrt obeleženja obletnice s perspektive članov zbora. Ključno pri vsem je, da se galerija in "Metelkova" zavzemata za podobne vrednote, kot jih gojimo sami: neizključevanje, sprejemanje različnosti, enakovrednost vseh udeleženk in udeležencev projekta, poleg seveda, v oči bijočega dejstva, ki nas povezuje: smo kulturniki.

V današnjih časih, ko je obtoževanje drug drugega in razdeljenost ljudi: na eno ali drugo politično stran, na zaposlene v javnem ali privatnem sektorju, na družboslovce in naravoslovce,... nekaj vsakodnevnega, je vse težje najti prostore, kjer vse te razlike niso tako pomembne. Zbor je namreč sestavljen po načelih nediskriminatornosti, odprtosti, enakosti, sprejemanju in predvsem veselju do petja. V t.i. »z-mešanem« pevskem zboru smo našli prostor: vojakinja, ravnatelj, pravnica, slikar, upokojenka, mladi raziskovalec, frizerka, srednješolec, študentka, psiholog, knjižničarka, tehnik in seznam se še nadaljuje. Lahko si mislimo, da je zbor poln bistveno različnih pogledov na svet, sisteme, institucije in interese. Samopoimenovani z-mešani pevski zbor je že dolgo tega presegel možne stereotipe zborovskega pevca/ke, kot človeka, ki posluša le klasiko, se ne ukvarja s športom, je zaposlen v javni upravi,... Kljub tako raznolikim identitetam in mišljenjem pa naš zbor deluje enotno, in navkljub tej enotnosti ali pa morda ravno zato, je to prostor v katerem je lahko vsak pevec in pevka to, kar v resnici je. Vsi pevci in pevke pojemo partiture ob različnih priložnostih in prostorih, kljub temu, da se s čim ne strinjamo. Zakaj? Ker zmaga želja po petju, ki nam je vsem skupna in ker nas petje združi v pripadnosti skupini, ki je v ključnih trenutkih ne moreš pustiti "na cedilu".

Danijela Zajc

Nekaj o zgodovini zbora

Mešani pevski zbor Glasbene Matice ima bogato zgodovino – deluje neprekinjeno že od leta 1891. Takrat ga je Dr. Fran Gross osnoval v okviru takrat že uveljavljenega Društva Glasbena Matica. To društvo so zavedni Slovenci in ljubitelji glasbe in zborovskega petja ustanovili leta 1872, v času pomladi narodov. Z njim so bila odločilno povezana slovensko glasbeno šolstvo, vokalna in instrumentalna ustvarjalna ter poustvarjalna glasba vse do druge vojne. Po letu 1945 je Glasbena Matica v Ljubljani od vseh svojih prejšnjih dejavnosti smela ohraniti le zbor in ji je bilo zaseženo vse nepremično premoženje. Takratni predsednik društva dr. Ravnihar je prepoved celovitega delovanja Društva Glasbene matice komentiral v referatu s pomenljivim naslovom »Ad aeternam memoriam« - v večen spomin. Zbor predstavlja rdečo nit delovanja društva, ki je pred desetimi leti ravno po zborovi zaslugi dobilo nazaj del nepremičnega premoženja. Tako je lani, leta 2011, zbor kot eden najstarejših slovenskih zborov proslavil 120 - letnico neprekinjenega delovanja.

Najbolj opazen zborovodja zbora je bil skladatelj Matej Hubad. Ta je zanj uglasbil precej glasbenih del, ki jih je Pevski zbor Glasbene Matice po letu 1918 ponesel po vsej Evropi. Najdaljši staž med zborovodji Glasbene Matice ima operni dirigent Mirko Polič. Zbor je vodil od leta 1929, pa vse do 1951, z izjemo kulturnega molka med drugo svetovno vojno. Po letu 1951 je zbor vodilo več priznanih slovenskih dirigentov, kot so Ciril Cvetko, Pavel Mihelčič, Milivoj Šurbek, Mirko Cuderman, Franc Ban, Janez Jocif in od leta 1998 do 2008 Tomaž Tozon. Sledila je generacija mladih zborovodij: eno leto ga je vodil Sebastijan Vrhovnik in nazadnje, do letošnjega leta, njegova prva zborovodkinja Špela Podgoršek.

Zbor je skozi vsa leta svojega delovanja izvajal številne koncerte in se udeleževal tekmovanj v domovini in v tujini. Ob jubilejih zbor svoje nastope načrtuje v posebej zaokrožene celote. Ob svoji 100 letnici je v samozaložbi izdal almanah ter poleg koncerta pripravil nekaj radijskih in televizijskih reportaž. Ob praznovanju 110 letnice je bil zbor na turneji po Italiji, kjer je sodeloval na dveh zborovskih festivalih in pel tudi v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Ob dvajsetletnici osamosvojitve Slovenije je zbor sodeloval v slavnostnem programu v Evropskem parlamentu v Bruslju. V počastitev 120 letnice je januarja 2012 pripravil slavnostni koncert v Slovenski filharmoniji, junija recital dveh kantat pod imenom Povodni mož v Stari Ljubljani v sodelovanju s še tremi slovenskimi zbori in opernim orkestrom, pod taktirko maestra Igorja Švare. Letošnji dogodki sodijo v koncept istočasnega jubileja 140 letnice obstoja društva Glasbena matica. Ta jubilej je z odlično oddajo o zgodovini in pomenu društva Glasbene matice in njenega zbora, njegove rdeče niti, pospremila tudi RTV Slovenija.

Uživajte v razstavi tako, kot smo mi ob njeni pripravi! Dobrodošli!

Metka Penko Natlačen

Produkcija: MePZ Glasbena Matica
Podpora: Kulturno društvo Glasbena matica Ljubljana; KUD Mreža/Galerija Alkatraz
MePZ Glasbena Matica se zahvaljuje naslednjim: Blaž Gale, Ana Grobler, Megacop, Martin Osredkar, Jadranka Plut, Leigh SanJuan, Danica Štajer, Katarina Torkar Papež, Mestna knjižnica Ljubljana - enota Šiška, vsi intervjuvanci in intervjuvanke.