Ulla Karttunen: Zavezanih oči

25 November 2011 > 09 December 2011 Galerija Alkatraz in Horizonti, zavod za umetnost, kulturo, znanost in izobraževanje vas vljudno vabita na otvoritev razstave finske umetnice Ulle Karttunen, kuratorice dr. Mojce Puncer, v petek, 25. novembra 2011, ob 20. uri v Galerijo Alkatraz, ki jo bo otvoril g. Ville Cantell z Veleposlaništva Finske. Razstava bo poleg rednega urnika Galerije Alkatraz odprta tudi v soboto, 26. novembra, od 18. do 23. ure in v soboto, 3. 12. od 11. do 15. ure in od 16. do 20. ure.

V ponedeljek, 28. novembra, vabljeni tudi na dvodelni spremljevalni simpozij BLINDFOLD / ZAVEZANIH OČI: Censorship, Art and Voluntary Blindness / Cenzura, umetnost in prostovoljna slepota:
1. del: od 10. ure v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II). Sodelujoči: Ulla Karttunen, dr. Marina Gržinić Mauhler, dr. Polona Tratnik, dr. Miomir Knežević, Jurij Krpan, mag. Aldo Milohnić, Jovita Pristovšek, Irena Borić, Ana Kršinić – Lozica, Ivana Hanaček, Janez Janša.
2. del: ob 19. uri v dvorani M3-4 v Cankarjevem domu (v soorganizaciji Seminarja sodobnih scenskih umetnosti, Maska Ljubljana) predavanje dr. Svetlane Mintcheve, strokovnjakinje za cenzuro v umetnosti ter direktorice programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri v ZDA.

Finska ustvarjalka Ulla Karttunen, ki je v svetu umetnosti dejavna od začetka devetdesetih let 20. stoletja, od končanega študija umetnosti deluje kot vizualna in multimedijska umetnica, umetnostna kritičarka, kuratorka, oblikovalka in publicistka. Deluje tudi na področju teoretskega raziskovanja, s poudarkom na razmerju med umetnostjo in stvarnostjo. Leta 1997 je ustanovila Bedroom Gallery Bathroom Gallery (Pariz, Helsinki) in v letih 1999–2009 delala pri eksperimentalnem umetniškem projektu Boudoir Rouge v zasebnem stanovanju v Parizu.
Opravka imamo z izrazitejšo aktivistično usmeritvijo znotraj sodobnih vizualnih in multimedijskih umetniških praks (s poudarkom na računalniški grafiki in oblikovanju) in kritične misli. Gre za performativno procesnost, kjer so subjektivne pozicije tako »izvajalca« kot gledalcev, namesto da bi bile podrejene »estetski transcendenci«, vedno znova na preizkušnji (delo/življenje-v-nastajanju).

Ulla Karttunen v svojem delovanju predstavlja spodletelosti kritičnega soočanja med umetnostjo in stvarnostjo ter vseskozi izziva ločnico med teoretično in praktično vednostjo, ne nazadnje s svojo lastno umetniško prakso. Za slednjo je ključno prevpraševanje fetišizacije umetniškega subjekta/objekta, ki dobi na umetnostnem trgu vrednost blaga, in vsesplošnega poblagovljenja sodobnega življenja. S tem je povezana tudi klišejskost ženske podobe v množičnih medijih, ki jo umetnica obravnava v serijah digitalno in ročno obdelanih podob – ikon iz množičnih medijev.

Ulla Karttunen se zadnjih nekaj let intenzivno posveča ustvarjanju digitalnih ikon. Podobe zaznamujejo postopki kopiranja, citiranja, apropriacije in zabrisovanja prepoznavne identitete upodobljenih ženskih likov. Tehniko izdelave ikon opredeljujejo računalniško generiranje podob, digitalni kolaž in mešana tehnika (z ročnimi posegi v digitalne slike). Poleg digitalno kolažiranih podob večjega in srednjega formata (iz serij Rdeče, Črna Madona in Arhitektura pravičnosti) je na ogled tudi zbirka manjših ikon v starinskih okvirjih, kakršne najdemo na starih portretih (Zavezanih oči).
Ulla Karttunen koncept ikone sooča s sodobnimi oglaševalskimi strategijami, kulturo zvezdništva in čaščenjem slavnih osebnosti ter tako izpostavlja funkcijo ikon, ki kraljujejo v množičnih medijih.
V ozadju ikon Ulle Karttunen pa je tudi cenzurni incident, ki je doletel njeno delo Virgin-Whore Church v galeriji Kluuvi Umetnostnega muzeja mesta Helsinki leta 2008. Mediji so tedaj zahtevali, da so zvezdniške osebnosti, kadar jih obravnava umetnost, zamaskirane do neprepoznavnosti. To posledično pomeni, da je družbena kritika tržnih strategij v umetnosti sprejemljiva le kot zamaskirana, oslepela in utišana. Tako so zvezdnice z umetniškim posegom Karttunenove postale tisto, kar si v resnici nikoli niso želele biti – nerazpoznavne svetnice. Čeprav slike prikazujejo nezemeljska ženska bitja, so vir in navdih za te podobe resnične tržne strukture s svojimi medijskimi idoli; slednji so tisti realni temelj za serije podob, ki skozi proces kolažiranja izgublja prvotne in dobiva nove pomene. Tako se podoba ženske na slikah odmika od simbola za panteon zvezdnic, ki mu medijska pojavnost zagotavlja obstoj v razmerah prevlade kapitalističnega trga. Ženska z ikon je namreč videti kot glasnica osvobojene ženske moči v še neodkritih svetovih čutnega erotizma, ki je nerazločljiv od prostranih miselnih in intelegibilnih krajin celovite, suverene ženske subjektivitete. Vizualno-diskurzivne strategije, ki jih uporablja Ulla Karttunen v svojem delu, se obenem pridružujejo tistim pozivom v umetnosti, ki kličejo k vzpostavljanju kritičnega korpusa v sedanji pereči družbeni stvarnosti, ki se giblje v začaranem krogu hiperprodukcije, potrošnje in destrukcije.
(Iz spremnega besedila dr. Mojce Puncer)

ULLA KARTTUNEN je vizualna umetnica in teoretičarka, živi in dela v Helsinkih. Ustvarja digitalne ikone, instalacije, performanse, medijska dela in konceptualne projekte. Metodo svojega dela je poimenovala resničnostna umetnost, približek realnosti, in sicer realnosti v njenih najbolj skrivnostnih vidikih. Serija digitalnih ikon Rdeče, Črna Madona in Zavezanih očiupodablja neznane svetnice in je delo v nastajanju. Digitalni viri ikon so iz rumenega tiska, pri ročnem slikanju pa umetnica prav tako uporablja banalne materiale kot lak za nohte, marmelado, svetleče mazilo za ustnice ali ketchup. Ena od glavnih tematik njenih del je kritika dualističnega mišljenja, njegovih ostrih ločnic med čutnim in svetim, mesenim in duhovnim. Kot kritičarka in teoretičarka je napisala številne članke, zlasti o izmuzljivih ločnicah med umetnostjo in stvarnostjo. Realizirani projekti: retrospektivna razstava Božje: posvečene ženske s temnega planeta v Umetnostnem muzeju v Joensuuju (2011); samostojna razstava Ekstatične ženske v Galeriji Kluuvi Umetnostnega muzeja mesta Helsinki (2008), na kateri je bilo prikazano tudi deloCerkev Device-Kurbe; več drugih razstav, denimo v helsinških galerijah Forum Box, Myymälä2, v galeriji tovarne kablov v Valssaamu, v umetniškem središču Haihara, Umetnostnem muzeju v Raumi, helsinškem muzeju sodobne umetnosti Kiasma, v kripti helsinške mestne katedrale in v svoji lastni galeriji Bedroom Gallery Bathroom Gallery, ki jo je zasnovala z nomadsko skupino v svoji spalnici v Parizu; performans Kamenjanje do smrti (2009), kjer je bila gledalcem ponujena priložnost, da uničijo nemoralno umetnico; knjigi L’Amour et la Mort (Ljubezen in smrt, 2009) in Ulla Karttunen: A Modern Mystic (Ulla Karttunen: moderna mističarka, 2011).

Več o simpoziju: www.project-blindfold.net

Projekt, ki ga soorganizirajo KUD Mreža / Galerija Alkatraz, Horizonti – inštitut za umetnost, kulturo, znanost in izobraževanje, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akadenije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Maska Ljubljana, Cankarjev dom, Publicistično društvo ZAK, so podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, FRAME – Finnish Fund for Art Exchange, Evropska unija v okviru »External Actions of the European Union« in Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Sponzorstvo: Hotel Park, Hostel Celica

Zahvala: Tanji Velagić, Daliboru Jovanoviću, Mateju Turnšku, Eriki Šešek, Iztoku Dolinšku, Matiji Brumnu, Osmu Karttunenu, Erkkiju Sevänenu, Veleposlaništvu Finske v Ljubljani.

* * *

Svetlana Mintcheva

Seks, blasfemija, terorizem: umetnost in svoboda govora v času emotivne polike

V okviru projekta Blindfold / Zavezanih oči, ki zajema razstavo in simpozij z naslovom Cenzura, umetnost in prostovoljna slepota, bo 28. novembra v Cankarjevem domu v dvorani M3-4, ob 19. uri, v soorganizaciji Seminarja sodobnih scenskih umetnosti (Maska Ljubljana), predavala Svetlana Mintcheva, strokovnjakinja za cenzuro v umetnosti in direktorica programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri / National Coalition Against Censorship v ZDA.

Narodni muzej umakne z razstave zgodovinski video zaradi verskega pritiska; moški dobi zaporno kazen, ker je prejel japonske stripe s »sporno« eksplicitno vsebino; na novo izvoljeni guverner zahteva odstranitev stenske poslikave, ki prikazuje delo, iz državnega urada za delo, ker naj bi žalila poslovne interese – to so nekateri izmed incidentov, ki določajo sedanje področje cenzure v ZDA. V državi, ki ima načelo svobode govora za sveto, mora cenzura nositi masko vzvišenih ciljev: pretvarja se, da ščiti nedolžnost otrok, verska čustva, temeljne vrednote skupnosti. Najvišji cilj je, da postane samocenzura nekaj običajnega. Cenzor – pogosteje član zasebne skupine kot pa državni uradnik – evocira ogorčenje, gnus ali samoupravičenost prizadetih vrednot in prepričanj. Emocionalne pozive pogosto dopolnjujejo ekonomski pritiski: grožnje o ukinitvi financiranja in bojkoti ciljanih korporacij. Ti so velikokrat učinkoviti, saj je nadzor informacij v Ameriki, skupaj z vsem ostalim, vedno bolj privatiziran in ga upravljajo tehno giganti, kot so YouTube, Amazon, Facebook in Apple.

Freudova analiza sanj razkriva, da je najvplivnejša vsebina nezavednega tista, ki je cenzurirana; tako je tudi pri gledanju na kulturo skozi prizmo cenzure: cenzorjeve tarče razkrivajo najgloblje obsesije družbe, demone, ki jih ta ustvarja, da bi se obvarovala pred samospoznanjem in spremembo.

Svetlana Mintcheva je direktorica programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri (National Coalition Against Censorship – NCAC), 37-letnega združenja nacionalnih neprofitnih organizacij v ZDA, ki jih povezuje poslanstvo zavzemanja za svobodo mišljenja, raziskovanja in izražanja ter nasprotovanja cenzuri v vseh njenih oblikah. Je ustanovna direktorica programa pravne pomoči umetnosti pri NCAC, edine nacionalne pobude v ZDA, ki se posveča današnji umetnosti in svobodnemu izražanju. Piše o nastajajočih usmeritvah v cenzuri, organizira javne razprave in spodbuja podporo za posamezne umetnike in umetnice. Je sourednica knjige Censoring Culture: Contemporary Threats to Free Expression / Cenzuriranje kulture: sodobne grožnje svobodnemu izražanju (New Press, 2006), kuratorka Filth, Treason, Blasphemy?: Museums and Censorship / Obscenost, izdajstvo, blasfemija?: Muzeji in cenzura (McCormick Tribune Freedom Museum) in avtorica interaktivne instalacije javne umetnosti Exposing the Censor Within / Osvetliti notranjega cenzorja. Univerzitetna profesorica in aktivistka Mintcheva je poučevala književnost in kritično teorijo na Univerzi v Sofiji, Bolgarija, in na Univerzi Duke, Durham, NC, kjer je leta 1999 doktorirala iz kritične teorije. Trenutno je izredna profesorica na Steinhardt School of Media and Communications, ki deluje v okviru Univerze v New Yorku. V svojem znanstvenem raziskovanju se osredotoča na postmoderno književnost ter na etiko, cenzuro in pojem »žalitve«.

Fotografije z otvoritve: Sunčan P. Stone

Fotografije s predavanja dr. Svetlane Mintcheve: Matija Brumen