Vasja Nagy: Post/Art in a Suitcase

22 November 2011 Galerija Alkatraz vas vljudno vabi na predstavitev projekta Post/Umetnost v kovčku, kustosa Vasje Nagya, v torek, 22. novembra ob 18. uri, v Galeriji Alkatraz, Metelkova mesto. Predstavitvi bo sledila prezentacija Galerije Schleifmühlgasse 12-14 iz Dunaja, Avstrija, ki jo bo predstavila njena vodja Denise Parizek.

Razstava in  predstavitev projekta

Vasja Nagy, avtor projekta Art in a Suitcase, ki je bil izveden septembra 2010 na potovanju v osem evropskih mestih (Dunaj, Budimpešta, Praga, Dresden, Berlin, Ravena, Mola di Bari, Carigrad), bo z razstavo in razlago predstavil kje in kako se je začelo, kako je bila pot mila in kam je vse skupaj pripeljalo. Poleg sodelujočih umetnikov iz Slovenije se bo pridružila še Anna Watzinger, umetnica, ki se je projektu pridružila na Dunaju ter Denise Parizek, vodja galerije Schleifmühlgasse 12-14 na Dunaju, kjer je Art in a Suitcase gostoval, ki bo predstavila delovanje svoje galerije.

Projekt je zastavljen kot potovanje kuratorja, ki v kovčku prenaša umetniška dela z namenom, da jih v različnih krajih predstavlja z vzpostavljanjem neposrednih razmerij med umetniškimi deli, publiko, umetniki in kuratorskimi funkcijami. Začetni izbor del je kot potujoča razstava, ki jo je mogoče pospraviti v kovček in jo praktično kjerkoli predstaviti na način, ki umetniškim delov v tistem prostoru najbolj ustreza. Ves čas je izbor odprt za dodatne intervencije in sprejema dela umetnikov, z namenom spreminjanja obstoječih razmerij ter dodajanja drugih pomenov.

Umetnost v kovčku ali Art in a Suitcase, kot je bil projekt poimenovan za mednarodni prostor, je bil zasnovan kot poklicna izkušnja in kuratorjeva izjava. Porodil se je iz nekoliko romantične podobe potujočega obrtnika, ki se založi z osnovnim orodjem in nekaj materiala ter se odpravi na pot, da poišče kraj, kjer je s svojim znanjem in spretnostjo koristen družbi in se s svojim delom lahko preživi. Na podoben način je avtor projekta povabil k sodelovanju 7 umetnikov in umetnic iz svoje okolice, ki so s po enim delom tvorili delno naključen izbor. Dela so seveda morala biti primerna za enostaven transport in hitro, improvizirano predstavitev. Temu je bil zatem prilagojen tudi izbor opreme, ki je predstavitev omogočala in vse skupaj ni presegalo volumna kovčka, ki je bil izbran za transport.

Povod za izvedbo potujočega projekta pa ne tiči v romantičnem oziranju v preteklost, temveč gre za iskanje poti, kako v kolikor toliko neodvisni in neinstitucionalni produkciji izpeljati mednaroden projekt promocije umetnosti, umetniških del in umetnikov. V zadnjih 20 letih je namreč beseda mobilnost postala izraz visokega pomena, ki v politiki kulture in ekonomije odpre marsikatera vrata in predvsem institucije znajo z njo dobro zagovarjati pomen svojega obstoja. Največje med njimi, kot so na primer bienali in festivali ter podobni dogodki, ki jih prirejajo muzeji, so največji porabniki denarja neke skupnosti, tako imenovanega javnega denarja. Pričakovali bi, da bi delovali v korist celotne skupnosti, umetnikov in, recimo na tretjem mestu tudi umetnosti, vendar se prepogosto pokaže, da sledijo predvsem zasebnim interesom velikih in malih elit. Art in a Suitcase je poskusil prenesti obliko institucionalnega delovanja, vendar preseči njihove birokratske, brezosebne tehnike, ki se slabo stikajo s svojim okoljem. Povabljenim umentikom je bila razstava predstavljena pod temo »življenje je potovanje, potovanje je življenje«, ki je namenoma izražala nesmiselnost naslovov in tem velikih skupinskih razstav.

Običajna praksa velikih institucionalnih projektov je, da je kuratorja povabljen v goste. Ta je praviloma vezan na neko drugo javno ali zasebno institucijo, ki drugi instituciji lahko povabilo vrne. Posledica je vzpostavitev elite institucionalnih gostujočih kuratorjev, ki odločajo o večini umetniške produkcije, saj so prav institucije danes najpomembnejši naročnik, ki se povrh financira večinoma iz javnih sredstev. V tem kontekstu se gostujočemu kuratorju nasproti postavlja avtor tega projekta kot potujoči kurator, ki naveže stik z galerijami na svoji poti in v njih pripravi dogodek.

Izbor umetnikov in umetniških del je pred začetkom poti temeljil na preteklem sodelovanju med kuratorjem in umetniki ter oceni, da gre za avtorje, ki so pomembni za domač prostor in hkrati primerljivi z dogajanjem na mednarodni sceni. Kasneje, na poti, pa je kurator vabil umetnike, ki jih je srečal, naj se projektu pridružijo ter s tem spremenijo razmerja med deli v kovčku in tudi postavijo kuratorju izziv k drugačnemu pogledu.

Sodelujoči umetnikice ter umetniška dela

Ob odhodu:
Uršula Berlot, Micronature, 2009, epoksi smola na pleksi steklu, 33 cm premer
Marko Brecelj, Vatentat, 2004, video performansa, 6′
Vesna Bukovec, It Will Be OK, 2009, video, 3’34”
Gani LLalloshi, 101 Eur, 2010, digitalni tisk na papirju, instalacija
Žiga Okorn, Robert Hawkins, akvarel in plastični object v stekleni posodi, 2008, 40 x 8 cm
Bojan Radovič, Paradox, fotografska knjiga, 2010
Tilen Žbona, Messy Message, 2010, papir, instalacija

Pridruženi kasneje:
Luca Barberini, Speaking about mosaics, papir, instalacija, 2010
Emilie Delugeau, Intimacy, 2010, fotografija, 20 x 20cm
Aline Helmke, FERN-SEHEN (TELE-VISION), 2007, risba na prosojnici, 24 x 36 mm
Til Köhler, Conversation, 2010, akril na papirju, 40 x 30 cm
Annabel Lange, All-terrain, 2004, zvočna instalacija, 16’27”
Algirdas Narmontas, sharp #3, 2010, mešana tehnika, instalacija
Matthew Schum, Silver Wings, 2010, obesek za ključe, 38 x 88 x 10 mm
Anna Watzinger, The Alma Project, 2010 –, jabolko

Projekt je gostoval pri:

Dunaj (A), Schleifmühlgasse 12-14
Budimpešta (H), Studio Gallery FKSE
Praga (Cz), m.odla Gallery
Dresden (D), Runde Ecke
Berlin (D), SintflutStudio
Ravena (I), Associazione Culturale Mirada
Mola di Bari (I), Pangea S. N. C.
Carigrad (Tr), Depo

Po bededah kustosa Vasje Nagya: "Po vrnitvi s potovanja, ko je poln kufer umetnosti obležal ob pisalni mizi, na njej pa kup dokumentarnega materiala, spominov in vtisov, se je pokazalo, da projekt potrebuje nekakšen sklep in se zaključi. Enostavno vrnitev del umetnikom se je takrat zdelo kot bi moral kmalu spet na pot z drugimi, toda saj ravno to ne nazadnje počnem tudi na drugačen način in je paradigma poklicnega potovanja izpolnila svoje poslanstvo. Drugače je z rezultati, ki jih je prinesla, izkušnjo, ki je edinstvena in avtentična. Po eni strani je bilo potrebno razmisliti o vsem, kar se je zgodilo ter o učinkih in posledicah, po drugi pa sta se dva umetnika s svojima deloma pridružila kovčku šele po zadnji predstavitivi v Carigradu in s tem že takrat zbudila potrebo po končni predstavitvi z vsemi avtorji in njihovimi deli. Razstava bo v Galeriji Alkatraz trajala le en večer in s tem bo ponovljena forma, ki je spremljala projekt od prvega postanka na Dunaju do zadnjega v Carigradu, z izjemo v Moli di Bari, kjer je bila predstavitev izvedena tri večere zapored. S tem je poudarjeno, da umetniška dela niso bila nikoli na tej poti prepuščena sama sebi, temveč vedno v navezi z interpretacijo kuratorja, ki je vsakič znova deloval znotraj posameznega konteksta predstavitve. O tej priložnosti bo izšla tudi knjiga, v kateri bo predstavljena pot, umetniki in umetnice s svojimi deli, prostori, ki so gostili umetnost iz kovčka ter razmišljanja o učinkih, potrditvah in zmotah s poti."

Več o projektu:

http://artinasuitcase.net/

http://www.vasjanagy.org/?page_id=467

Program Galerije Alkatraz  podpirata MOL, Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS. Projekt je  podprl še Avstrijski kulturni forum. KUD Mreža/Galerija Alkatraz  je član Asociacije, društva nevladnih organizacij insamostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.

Foto: Sunčan P. Stone