Deej Fabyc / Očka je bil vohun Sovjetske Zveze

16 Junij 2011 > 01 Julij 2011 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave v četrtek, 16. junija ob 21. uri,v Galeriji Alkatraz.
Razstavo bo otvorila: Nataša Budna Kodrič, v. d. direktorice, Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Vabljeni tudi na performativni sprehod po Ljubljani, ki se prične v soboto, 18. junija, ob 13. uri, pred Galerijo Alkatraz in zaključi pred Hotelom Bellevue z nastopom Mešanega pevskega zbora Glasbena matica Ljubljana, predvidoma ob 15. uri.
Kuratorici: Jadranka Ljubičič in Ana Grobler

Umetničin časopis, ki bo na razstavi

Intervju z Deej Fabyc

Na samostojni razstavi v Galeriji Alkatraz se bo priznana britansko-avstralska umetnica predstavila s projektom, ki ga je razvijala v aprilu-tekom umetniške rezidence v Ateljeju Azil v Metelkova mestu. Izhodiščna točka njenega projekta je dejstvo, da je kot otrok nekaj mesecev živela v Ljubljani. Okoli leta 1970 je bil namreč njen oče, Paul Duncan Jones, kot statistični svetovalec zaposlen v Ljubljani. Službena pot ga je v poznih 60ih in zgodnjih 70ih letih vodila po številnih vzhodno evropskih deželah, a Ljubljana je bila edina izmed vseh mest, kamor je seboj pripeljal še družino. Tu so nekaj mesecev so živeli v Hotelu Bellevue v Tivoliju. Zaradi narave očetovega dela, njegovih neprestanih potovanj in stalne odsotnosti, je Deej Fabyc verjela, da je vohun.

Pomembna elementa umetničinih angažiranih performans/video predstavitev sestavljata proces in raziskovanje. Njeno raziskovanje se je v Ljubljani ob prihodu pričelo v razpadajočem Hotelu Bellevue, se nadaljevalo v Arhivu Republike Slovenije, Zgodovinskem Arhivu Ljubljane, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Ministrstvu za notranje zadeve in se postopoma razvijalo. Podatkov o očetu, navkljub prijaznim uslužbencem arhivov, ministrstev in uradov, še ni uspela odkriti. Na Ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da tudi neposrednemu dediču pokojnika ne morejo posredovati podatkov o dovoljenjih za začasno in stalno prebivanje, če za to ne izkaže legalnega interesa, saj podatke varuje Zakon o varstvu osebnih podatkov. Podatke pa lahko pridobi raziskovalec na temelju znanstvenega oz. zgodovinskega raziskovanja. S prošnjo se je nato Deej Fabyc kot neposredna dedinja obrnila na Ministrstvo, kjer je na podlagi umetniško-raziskovalnega projekta dobila odgovor, da se v uradni evidenci o dovoljenjih za začasno in stalno prebivanje, vodeni na podlagi 85. člena Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo), podatki za omenjeno osebo ne vodijo. Predlagali so ji, da naj se obrne na Službo za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve. Podoben odziv je prišel s kadrovske službe Statističnega urada RS, kjer so zatrdili, da v poznih 60ih in zgodnjih 70ih tam niso zaposlovali niti enega tujca. Tudi v gradivu, ki ga Arhiv RS hrani v fondu AS 1931 Republiški sekretariat za notranje zadeve, ni bilo osebnega dosjeja njenega očeta. Uspešno pa je bilo umetničino iskanje v Arhivu Republike Slovenije, kjer so ji posredovali podatke in kopije načrtov Hotela Bellevue in Zgodovinskem Arhivu Ljubljane, kjer je prejela podatke in kopije dokumentov o statusu tujcev v Socialistični Republiki Sloveniji, ki so veljali leta 1969. Manj uspešen je bil stik z družbo Mawared, ki je lastnik objekta in ima v Ljubljani svojo enoto.Navedeni kontakti očitno ne držijo več in izgleda, da so sedež preselili.

Načrt umetnice je bil razkriti skrite sledove javnih in osebnih zgodovin skozi katere prebivalci naseljujejo in vidijo mesto. Otroškim spominom in potencialno izmišljenim podrobnostim je v svojem potovanju in raziskovanju Ljubljane sledila kot kartograf in v procesu raziskovanja na mesto plastila alternativno zgodovino. Njen projekt se, kot sociološko statistično delo njenega očeta, ukvarja z vprašanjem migracij, obenem pa zastavlja vprašanje, kje je meja med domišljijo in resnico, če je resnica le konstrukt in ne produkt dejstev. Je glede na to, da za njenim bivanjem v Ljubljani ni nobenih sledi, sploh možno trditi, da je kratek čas svojega otroštva preživela v Sloveniji? Je bil njen oče res vohun, o katerem v javno dostopnih dokumentih ni podatkov?

To pol fiktivno, pol resnično zgodbo, ki se bere kot napeta vohunska kriminalka, bo predstavila z instalacijo, fotografijami in videom. Umetniško – raziskovalno pot po Ljubljani pa bo zaokrožila s performativnim sprehodom po mestu, v soboto, 18. junija, ko bo sledila točkam, ki so pomembno zaznamovale čas njene umetniške rezidence in jih povezala s kotički, spomini na hotel in zgodbami iz njenega otroštva. Vrhunec sprehoda, na katerega bo vabila tudi naključne mimoidoče, bo Hotel Bellevue, kjer bo s člani Mešanega pevskega zbora Glasbena matica Ljubljana, najstarejšega slovenskega mešanega zbora, ki letos praznuje 120. obletnico, zapela pesem Daddy was a spy for the Soviet Union.

Ana Grobler

.................................................................................................................................

Britansko avstralska umetnica Deej Fabyc je v Ljubljani razstavljala že leta 2009 v okviru Mednarodnega feminističnega in queer festivala Rdeče zore. V pogovorih z njo smo ugotovili, da je kot otrok nekaj mesecev živela v Ljubljani. V letu 2011 smo jo zato od 9. do 29. aprila povabili na umetniško rezidenco v Atelje Azil (Artist’s Asylum), ki se nahaja v Metelkova mestu. Pogosta tematika v delih Deej Fabyc je psihološka dimenzija osebne in politične izkušnje travme. Je umetnica, ki jo fascinirata sozvočje osebnih zgodovin v kontekstu širše javnosti in aganžma v povezavi s socialnimi sistemi. Njeno delo po načelu “osebno je politično”, ne razlikuje med umetnostjo in življenjem. Medtem, ko se je z projekti obširnih performativnih instalacij in videov ukvarjala v 90ih letih, se je v tem desetletju osredotočila na film in performans “v živo”. Avtorica od 90ih let razstavlja po vsem svetu. Ključne razstave vključujejo Dialogue kuratorja Thea Tegalaarsa v Galeriji W139 v Amsterdamu, Contempora v National Gallery of Victoria v Melbournu, v Australiji in potujočo razstavoDon’t Call it Performance kuratorja Paca Barragana, ki je bila premierno predstavljena v Muzeju Reina Sofia v Madridu, zaključno pa v El Museo Del Barrio v New Yorku. Prakso umetnice zaznamuje tudi sodelovanje in razstavljanje z drugimi umetniki, kar udejanja preko direktorskega delovanja v Elastic Residence v Londonu od leta 2004 in kot članica KISSS-a, skupine umetnikov, ki se ukvarja s tematiko nadzora. Kurirala je številne razstave v Londonu in Avstraliji. Živi v Londonu in je trenutno izredna profesorica predmeta Time Based Media na londonski Metropolitan University.

http://www.londonmet.ac.uk/companyinfo

http://www.fabyc.co.uk

http://www.elastic.org.uk

http://fabycr.blogspot.com

...............................................................................................................................

V sodelovanju z:

-Zavod za razvoj in umetnost Art središče, Dunajska 196, 1000 Ljubljana, http://www.artcenter-slovenia.org/

-Zavod za sodobno umetnost SCCA - Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, http://www.scca-ljubljana.si/

-Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27, 1001 Ljubljana pp 1614, http://www.zal-lj.si/

-Mešani pevski zbor Glasbena matica Ljubljana, Glasbena matica Ljubljana, Vegova 5, 1000 Ljubljana, http://www.glasbenamatica.si/, http://www.glasbenamatica.si/pevski_zbori/mesani_pevski_zbor

-MODIANA, d.o.o., Dunajska 110, 1000 Ljubljana, www.modiana.si

-Sunčan P. Stone
Zahvala: