Razširjeni prostor / Galerija Alkatraz predstavlja razstavo:Nike Autor, Tomaža Furlana in Boštjana Drinovca

17 December 2010 > 06 Januar 2011 kuratorici: Ana Grobler in Jadranka Ljubičič
Propaganda/ Appendix2
Ul. Foksal 11/1
00- 372 Warszawa

Galerija Alkatraz je postala prepoznavna na področju sodobne umetnosti med strokovnjaki, zainteresirano javnostjo, kakor tudi splošno javnostjo, saj na tem področju deluje že več kot desetletje. Razstavljajoči v Galeriji Alkatraz so umetniki, ki pripadajo različnim generacijam, ki pa jih povezuje skupna nota odpiranja problemov, prevpraševanja umetniškega sistema, pogojev produkcije in širše družbene stvarnosti skozi različne medije in tematske pristope. Z njihovim zavedanjem vpetosti galerijskega prostora v mikro lokacijo, Alkatraz ostaja rezidenčna galerija za umetnike in umetniško produkcijo, ki je ustvarjena »intro muras« Neodvisnega kulturnega centra Metelkova mesto.

Kipar Boštjan Drinovec ter kipar in video umetnik Tomaž Furlan imata svoje ateljeje v AKC Metelkova mesto. V svojih delih uporabljata humor za naslavljanje resnih problemov sodobnega življenja kot so na primer kultura, ki jo poganjajo množični mediji, zatrta svoboda izbire in državljanske pravice. Video umetnica Nika Autor uporablja resnejši ton v pristopu, s katerim opozarja na temeljno vprašanje vloge posameznika v družbi, ki sebe vedno bolj predstavlja kot igro absurda.

Nika Autor: Stranski produkti, Razglednice in Poročilo o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji, januar 2008-avgust 2009

Filmski par Nike Autor - Poročilo o stanju azilne politike v republiki Sloveniji od januarja 2008 do avgusta 2009 in Razglednice - kritično dekonstruira dominanten diskurz, ki se nanaša na azilno in migracijsko politiko in v ostrem nasprotju z njim jasno in razločno pokaže na principe izključitve. Filma temeljita na refleksiji diskurzov, ki legitimirajo modus disciplinirajočih praks, ki uravnavajo družbeni položaj azilantov in konstruirajo njihovo subjektivnost ter identitete Opozarjata nas na marginalizacijo in diskriminacijo. Autorjeva namreč bistveno spreminja kot gledanja in legitimira prav tisto, kar je dominanten režim reprezentacije skril in izrinil. Povsem jasno pokaže, da je tisto, kar je zamolčal, ločitvena praksa. In prav z razbiranjem, kako je v reprezentacijski režim vpisana družbena hegemonija, Nika Autor odločilno spreminja obstoječi diskurz o azilni politiki. To pa seveda pomeni, da razgrajuje stereotipno reprezentacijo, saj je stereotip eno od ključnih mest, kjer se podrejenost in izključenost legitimirata. In prav tu je točka odpora, ki pokaže na mehanizme oblasti in nadzora, in razkrije razpoke v dominantni konstrukciji realnosti. Zahteva Autorjeve je pokazati, kaj ni bilo reprezentirano in kaj je ostalo neopaženo in prezrto ter tako pokazati na hegemonsko paradigmo. Reprezentacija torej ni politično nevtralni dogodek, saj na specifičen način legitimira svoj objekt videnja in deluje kot družbena praksa v kateri je pripoved neizogibno povezana s teritorijem oblasti, interesov in politike.

Besedilo: Sergej Kapus

http://www.autor.si/



Boštjan Drinovec: Postmoderni čljovek in Organopatent za potratno rabo energije

Kiparski svet Boštjana Drinovca je razpet med premišljenim povezovanjem vsebine in forme. Vsebinska plat kiparskega oblikovanja je neposredno povezana s procesom nastanka kipa, saj med delovnim procesom avtor neprestano nadgrajuje tehniko in metode nastajanja posameznega umetniškega dela. Drinovčev avtorski stil je zapisan tehnologiji prilagojenega pogleda na svet, bolj gibljivi kot statični podobi predstavitve sveta in razmišljanju o širše družbeno kritičnih pogledih na stvarstvo. Kip Postmoderni čljovek, monumentalna človeška figura, spominja na figure iz lego kock. Kovinska figura, ki svojo glavo drži v roki, nakazuje na pomanjkanje samorefleksije posameznika in morda pozicijo človeštva kot celote, kjer glava ne ve več kaj dela njeno telo. Organopatent za potratno rabo energije kritično naslavlja možno prihodnost, v kateri bo imelo človeštvo na voljo več energije kot je bo potrebovalo. Njegova skulptura kot izmišljeni »dokument prihodnosti« nosi vlogo bodočega estetskega predmeta, sestavljenega tudi iz luči, ki bodo trošile odvečno energijo. Kiparske postavitve Boštjana Drinovca se odmikajo od klasičnega principa opazovanja kipa. Njegova kiparska telesa vzpostavljajo dialog, komunikacijo in izmenjavo s prostorom in obiskovalci ter postajajo neločljivi sestavni del novonastale celote.

besedilo: Jadranka Ljubičič in Ana Grobler

http://www2.arnes.si/~bdrino/



Tomaž Furlan: Projekt Wear

Video je le del projekta Wear. Gre za nekakšno kritično refleksijo o preprosti uporabi interaktivnih del. Dela, ali morda bolje skulpture, so se izkazala za podaljšane funkcije telesa v nekem prisilnem procesu. V videih Wear so uporabljena kot scenske kulise v obliki oblačil za preprosto funkcijo delanja nečesa. Od tod ime Wear, ki nakazuje, da so dela dejansko oblačila, obenem pa tudi funkcionalni
predmeti, narejeni za določeno produkcijsko ali ritualno dejanje. Ker sem bil, ko sem jih izdeloval, sam, sem obenem postal tudi model za pomerjanje in uporabo teh del. Občutek je precej trapast, ko si
nadeneš te >>hard-wears<< (težkonosnike), jih uporabljaš in raziskuješ njihov namen. Zakaj ne bi potem naredil stvari še bolj trapaste in jo posnel s kamero? Posneti material je proces, ki poplača trud. Videi zato niso reprezentacija funkcije del, ampak živa oblika uporabe del v akciji. Glasba in pospešeno gibanje sta zelo pomembna. Skupaj bi morala ustvariti nov stari prostor, v katerem se dogaja akcija v lastnem okolju na introvertirani ravni protagonista kot emocionalne ravni javnosti. Zdelo se je zanimivo zapreti se v atelje, namestiti kamero in posneti samega sebe pri nekem osnovnem in preprostem delu ali postopku. Ne le z vidika umetnika, ampak tudi običajnega človeka
(civilista), ujetega v sferi demokratičnega dela - pravic, zatrte svobode izbire in individualne potrebe po fizični dejavnosti. Namen pa je ustvariti in uporabljati te nesmiselne >>hard-wears<< kot poskus
eksperimentiranja s preprosto potrebo po ustvarjanju osebne dejavnosti brez kakršnih koli pragmatičnih ali produkcijskih razlogov. Projekt Wear je poskus borbe proti banalnosti z neumnostjo. Seveda je neuspešen, obenem pa tudi absolutno potreben, da ostanemo kar se da
človeški.
Besedilo: Tomaž Furlan

http://www.zavod-parasite.si/eng/tomaz-furlan

http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=work&id=619

Umetniška dela

Nika Autor:

Stranski produkti, fotografije, 2010, 21x30cm
Razglednice, Pal DVD, barvni, 2010,  16:9, 9', montaža Nika Autor, zvok Miha Ciglar, produkcija: IRZU in KINO!
Poročilo o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji, januar 2008-avgust 2009, Pal DVD, 2010, ČB, 16:9, 36', režija, scenarij: Nika Autor, Maja Cimerman, montaža Jurij Meden, Maja Cimerman, Nika Autor, zvok: Miha Ciglar
produkcija IRZU in KINO!

Boštjan Drinovec:

Postmoderni čljovek, karton, 2010, 35x25x50 cm

Organopatent za potratno rabo energije, jeklo, mešana elektrika, pleksi steklo, 2007, 45x28x21 cm

Tomaž Furlan:

Wear V-VII, video, 2009, 11' 10'',
Wear VIII, in progres, video, 2010, 4' 2''

Wear I-IV, instalacija: jeklo, pena, LCD, 2008, 30x50x 120cm

______________________________________________________________________________________

Kuratorki: Ana Grobler, Jadranka Ljubičič

Asistent, prevod v poljski jezik: Sebastian Krawcyzk

prevod v angleški jezik: Lili Anamarija No

Sebastian Krawczky je prostovoljec Evropske prostovoljske službe. Izvedba tega projekta je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina projekta je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Fotografije z otvoritve: Ana Grobler