Odpiralni čas:
 
ponedeljek - petek:
11.00 - 19.00
 
 
 
 
 
 
 
 

Gala Alica Ostan Ožbolt: Nekogaršnja zemlja

03 Junij 2022 > 24 Junij 2022 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Gale Alice Ostan Ožbolt "Nekogaršnja zemlja" v petek, 3. junija, ob 19. uri v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. V petek, 24. junija razstava bo na ogled od 11.00 do 13.00.

Mlada umetnica Gala Alica Ostan Ožbolt je v letu 2021 razstavljala na skupinski razstavi študentk_ov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki se bienalno odvija v Galeriji Alkatraz. Izmenično s skupinsko razstavo je v sklopu cikla Opolnomočenje mladih umetnic_kov vsako drugo leto predstavljena samostojna razstava ene_ga izmed njih; Gala Alica Ostan Ožbolt je že tretja umetnica – po Doroteji Erhatič in Maji Bojanić – izbrana s strani kuratorske ekipe za nadaljnje sodelovanje. Zanjo se je kuratorska ekipa odločila zato, ker umetnica na izviren način problematizira tematiko dostopnosti javnega prostora in išče alternativne perspektive razvoja skupnega okolja, ki igra ključno vlogo v tvorjenju družbe in posledično kolektivnosti. Njeni umetniški predlogi ugovarjajo gentrifikaciji z željo po vključevanju depriviligiranih prebivalk_cev mesta, stremijo k vzpostavitvi heterogenosti mestnega prostora ter poudarjajo nujnost prisotnosti širšega pogleda v družbi.

Njeno delo No Loitering (Ne postopaj) je bilo predstavljeno na lanskoletni skupinski razstavi, ki je povzemala kolektivno izkušnjo naše (nove) realnosti, zaznamovane s kovidnim časom. Naslov dela je postal sestavni del naslova razstave, Ne postopaj, danes je kataklizma. Kot je umetnico takrat zanimala neprijaznost in nedostopnost mest v kombinaciji s t. i. sovražno arhitekturo, namenjeno odvračanju zadrževanja, njen fokus še vedno ostaja znotraj urbanega.

V mestni pokrajini jo zanima odnos med javnim in zasebnim, v njej vzpostavljeni sistemi, razmerja moči in kontrole ter položaj človeka v javnem prostoru, njegova (ne)zaželenost, (ne)vidnost v njem ter nevidni sistemi in strukture, ki zapovedujejo načine uporabe javnega prostora. V delu Dunajski naravni rezervati (Viennese Natural Reserves) jo zanima položaj narave. Na ulicah Dunaja, kjer trenutno biva in študira, je opazila, da praktično ni prostora, ki ne bi imel strogo določene namembnosti. Če seštejemo asfaltirane ceste, kolesarske proge, vzpostavljena parkirišča in pločnike, na ulicah ostanejo le manjši prostori neenakomernih oblik brez »praktične« uporabnosti. Ti iz estetskih razlogov postanejo zaplate trave, posajene z grmičevjem ali fizično omejenim drevjem, praviloma zamejene z ograjami, ki omejujejo vstop. Kot humorno intervencijo v javni prostor je umetnica zasnovala opozorilno tablo, ki se zgleduje po tablah za avstrijske naravne rezervate, prebivalke_ce mesta pa opozarja na del narave, ki se nahaja tik ob njih. Kar nekaj omenjenih prostorov je dokumentirala v seriji razglednic Dunajski vrtički (Pozdravi iz Dunaja) (Little Viennese Gardens  (Greetings from Vienna)), ob umetniških delih pa se sprašuje če je vloga naravnega v mestu lahko res le priložnostno estetska kot mašilo mrtvih kotov ulic, premajhnih, da bi bili uporabni za druge, “pomembnejše” namene.

V kontrastu do gosto poseljenega, betoniziranega in asfaltiranega centra Dunaja je okoliš Georg-Coch-Platza eden izmed redkih zelenih in nepozidanih površin Dunaja. Kljub temu, da zeleni del deluje kot naravno polnilo, je (ne)moč igranja (tenisa) določena z obdajajočimi stavbami zgodovinskega in arhitekturnega pomena. Na eni strani park meji na Österreichische Postsparkasse (Avstrijsko poštno hranilnico) arhitekta Otta Wagnerja iz časov dunajske secesije in na drugi na Regierungsgebäude, kompleks vladnih stavb, ki ga naseljujejo najrazličnejša ministrstva. Maketa parka z vrisanimi linijami teniškega igrišča Igrišče (delo v nastajanju), prevprašuje v kolikšni meri so zelene površine na Dunaju vabeče za uporabo in kdo (sploh) je na njih dobrodošel_a.

Vsa dela na razstavi raziskujejo meje med javnim in zasebnim in razkrivajo interes nosilk_cev moči za vzpostavitev nadzora skozi neprestano krčenje javnega prostora. Tako se v galeriji nahaja tudi balkon iz železa in betona From me to Them and from Them to You (Od mene njim in od njih tebi). Projekt, ki ga je umetnica začela razvijati v času polnega razmaha ukrepov proti epidemiji novega koronavirusa, obravnava vzpostavljanje priložnostnih javnih prostorov, hibridov med zasebnim in javnim, kot sredstvo upora. Balkon kot simbol reza v patriarhalno dominacijo nad ženskami je še posebej v nedavno preteklem času postal edino fizično oprijemljivo sredstvo izražanja za vse, ki jim je bilo z odloki prepovedano zapuščati domovanje in so bile_i prisiljene_i ostati v gospodinjski, zasebni sferi. Balkon, ki ločuje osebe, ki so ujete_i za rešetkami, od oseb, ki so vsaj navidezno svobodne_i, in obenem razslojuje tiste na višjem in tiste na nižjem (družbenem) položaju, ilustrira kompleksnost družbenih razmerij. Njegov pomen tako v zgodovini kot dandanes je tako Gala Alica Ostan Ožbolt zajela v svojem umetniškem delu in v njem poudarila, da navsezadnje prav nihče, ne glede na spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino, ni imun_a na posege oblasti, katere cilj je predvsem širiti svoje pristojnosti in jačati moč nad drugimi.

Ana Grobler


Gala Alica Ostan Ožbolt se v svoji umetniški praksi ukvarja z javnim prostorom in trenutnimi socialno-političnimi tematikami. Trenutno študira vizualno umetnost na Die Angewandte, Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju, hkrati pa končuje tudi dodiplomski študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg tega se je izobraževala tudi na Univerzi za umetnost in dizajn v Linzu. Bila je del skupinskih razstav, kot so The Maybe Date v Österreichischer Skulpturenpark (Gradec, 2020), Ne postopaj, danes je kataklizma v Galeriji Alkatraz (Ljubljana, 2021), Stičišče v Mestni hiši (Ljubljana, 2019) in Brstišče, ki je bila del projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava v Ustvarjalnem centru Švicarija, MGLC (Ljubljana, 2018).

 

Dela so bila izvedena znotraj študijskega programa vizualne umetnosti na die Angewandte, Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju.
Luki Saviću zahvala za vso pomoč in podporo.

Fotografije razstave: Nada Žgank.

Koprodukcija: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Program Galerije Alkatraz je podprt s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.