Magistrska razstava “Madež”: Urška Preis, Luka Prijatelj, Jure Goršič

15 April 2021 > 25 April 2021 Vljudno vabljene_i k ogledu magistrske razstave Urške Preis, Luke Prijatelja, Jureta Goršiča,v Galerijo Alkatraz, od četrtka, 15. aprila do nedelje, 25. aprila 2021. Delovni čas galerije od 15.4. do 25.4.: ponedeljek - petek od 11.00 do 19.00; sobota - nedelja od 15.00 do 19.00.

V aprilu v Galeriji Alkatraz predstavljamo razstavo magistrskih del z naslovom Madež Urške Preis, Luke Prijatelja in Jureta Goršiča, študentk_ov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Vse_i tri_je se v magistrskih delih na različne načine ukvarjajo s fotografijo. Luka Prijatelj vidno svetlobo razdeli na barvne spektre, jo ponovno sestavi ter ujame na fotografski medij, Jure Goršič odkriva in vzpostavlja nianse v odnosu med ready madeom - najdeno fotografijo in gledalko_cem, Urška Preis pa bolečino telesnosti upodablja in raziskuje preko fotogramov, ki so sestavni del knjige umetnice. Vsak_a od umetnikov_ic se fotografskega medija dotika poglobljeno, s svojimi vsebinami presegajo zgolj medij, njihova dela pa se tako uvrščajo na polje angažiranega in političnega.

Zaradi magistrskih zagovorov bo razstava zaprta za javnost v torek, 20. aprila, od 15. do 18. ure. Razstava bo odprta tudi ob sobotah in nedeljah med 15. in 19.uro.

 

Urška Preis: Pogled na bolečino ženske

S prehodom iz množine v ednino magistrska naloga umetnice preide iz javnega v zasebno, iz objektivnega stopi v fenomenologijo osebnega. Trije objekti, ki se sicer nanašajo na v teoretičnem delu izpeljane koncepte bios, zoe in psyche, tako zadevajo predvsem avtorico samo.

Z biosom, našo fizično bitjo, se ukvarja skulptura iz rjuhe, oblikovana po odrasli figuri v obliki fetusa, na kateri so madeži krvavitve po splavu. Skulptura se je razvila v procesu, ki je sprva preko medija fotografije prikazoval žensko telo, nato pa je prešla v bolj abstrahirano ter trodimenzionalno obliko. Zoe, naš duh, pa tudi naša narava v smislu družbene urejenosti se zrcali v tkanini, ki je stkana iz volne, obarvane z menstrualno krvjo, pridobljeno od večje skupine žensk. V sebi tkanina tako nosi referenco na žensko delo, na žensko skupnost. Psyche, naša osebnost, se abstrahira v odlitkih lastne zmrznjene menstrualne krvi, ki se v času razstave počasi tali. Podobno kot izgradnja osebnosti, tudi umetniški objekt nosi zgodovino kronološko razkropljenih predmetov in jih združi v en skupen bazen.

V knjigi je bila sprva predstavljena neheterogena množica fotografij; razmejevala jih je fragmentarna poezija, performativno zapisana na tipkalni stroj, notri pa je bilo moč najti še digitalne fotografije procesa, polaroide, prosojnice, fotograme z menstrualno krvjo in asociativne analogne fotografije. Vse skupaj je osmišljalo končne tri objekte, saj je nakazovalo miselni in delovni proces, ki je pripeljal do končnega izdelka. A skozi proces se je vsebina knjige izčistila in na koncu v obliki francoske vezave odkrila abstraktno fizičnost (monotoni fotogrami, narejeni z menstrualno krvjo) in prekrila - a ne popolnoma, še vedno namreč obstaja voajerska možnost - poetično interpretacijo ženske bolečine skozi asociativno fotografijo.

Urška Preis (1992) je glasbenica, harfistka, vizualna umetnica in glasbena piska. Diplomski in podiplomski študij je opravljala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in izmenjavah na Listaháskóli Íslands v Reykjavíku in leipziški Hochschule für Grafik und Buchkunst. Kot grafična oblikovalka je opravljala prakso v londonskem ateljeju Aitor Throup, kot vizualna umetnica in skladateljica pa v danskem ateljeju Hotel Pro Forma. Je del glasbenega dueta II/III skupaj s producentom elektronske glasbe Tinetom Vrabičem – Nitzem, fluidne zasedbe Zhlehtet priznanega pianista Roka Zalokarja, solistično pa se udejstvuje pod pvsevdonimom rouge-ah. S solističnim albumom bare je leta 2018 debitirala pri založbi Kamizdat, dvojec II/III je s kratkometražcem It could be paradise začetek leta 2020 oznanil založbo AmbientSoup, Zhlehtet pa je izdal že svoj drugi album, Celica. Z Zhlehtetom je nastopila na Jazz Festivalu Zelenkovac, na serialki Sozvočja sveta v Hostlu Celica, v Raum 8 Klagenfurt ter festivalu Sajeta, s II/III na festivalu MENT, v KID Kibla, v Kino Šiška ter na serialki Intimno v Gala hali, solistično pa na festivalu SONICA, RTV Slovenija prenosu Rojstni dan umetnosti, mednarodnem potujočem festivalu Multiversal North IV Tour, festivalu Deuje Babe, festivalu Rdeče zore, serialki Defonija in skupinskih performansih v CCA Glasgow, Summerhall Edinburgh in solo performansu v Cirkulaciji2. Razstavljala je na skupinskih razstavah v Mali galeriji, MSUM+, Cirkulaciji2, Mesecu fotografije... Kot kuratorka in producentka je izvedla interdisciplinarni dogodek Katarza jutri (Delavski dom Trbovlje in Tovarna Rog, 2014), serijo dogodkov z islandsko založbo Lady Boy Records (Pritličje, Tovarna Rog, Bikofe, RIIBA, 2015), razstavo festivala TRESK #10 (Kino Šiška, 2019) in striparsko razstavo Ne znamo bit’tiho, ki je potekala ob 50-letnici Radia Študent. Trenutno v Ljubljani končuje magistrski študij fotografije, oblikuje glasbeni program festivala Rdeče zore ter pripravlja glasbene oddaje in prispevke za Radio Študent, ARS - tretji program Radia Slovenija in Odzven/SIGIC.

Luka Prijatelj: The Whole is Greater than the Sum of the Parts (Celota je več kot vsota njenih delov)

Magistrska naloga Luke Prjatelja Sled raziskuje in beleži osnovne lastnosti svetlobe. Teoretski del opisuje vzporednice med proto-fotografskimi poskusi beleženja teh pojavov in dialogom med Goethejem in Heglom.

Serijo sestavljajo fotogrami ter procesni objekti, ki so nastali v zadnjem delu snovanja magistrske naloge. V njej se umetnik ukvarja z beleženjem neposrednega odtisa lomljenja bele svetlobe na fotografski medij (film, foto papir) in raziskovanjem specifičnega trenutka v predzgodovini fotografije, ko njen vizualni jezik še ni bil del prevladujočega diskurza tistega časa. Kar ga najbolj zanima v tem zgodovinskem momentu z začetka 19. stoletja, je prepletanje miselnih tokov ter širše zanimanje za elementarne lastnosti svetlobe, ki je preseglo zgolj pionirje fotografije.

Jure Goršič: Skulptura prostora

Naslov služi kot smernica za odkrivanje nians pogleda do predmeta-fotografije. Umetnik izhaja iz težko izbrane fotografije, ki kaže značilnost, da površina fotografije zavaja. Fotografijo loči na njeno obliko, tisto, kar oblika ne zajema in opisnost. Ukvarja se z razumevanjem fotografije s stališča opazovalke_ca. Sklicuje se na pogled in poskuša artikulirati soočenje s fotografijo, ki jo zaznava kot mesto, kamor se subjekt (gledalka_ec) zatakne s pogledom - Ein anderer schauplatz. (drugi prostor, z imaginarnim se ne da rokovati brez simbolnega).

Pri branju (izbrane) fotografije - aktom srečanja gledalke_ca s površino fotografije (lahko) pride do zagate, ki izhaja iz shize pogleda (prirojene napake gledanja). Tako lahko semiotična struktura fotografije deluje kot prazen prostor z madežem, ob kar se gledalka_ec spotika. Madež na površini fotografije je na primer točka iz katere vznikne korelacija med imaginarnim in simbolnim, oziroma med objektom brez subjekta in subjektom, ki vznikne iz razpoke. Tu se subjekt pokaže in to v relaciji do predmeta - fotografije.

Odziv je tisto, na kar čaka umetnik in je, po njegovo, stvar interesa. S tem namenom postavi avtorico_ja v pozicijo gledalke_ca, ki se odzove, predmet (ready-made) pred njo_im pa deluje kot simptom. Od tu verjame, da če je fotografija lahko najprej razumljena, kot mesto - prazen prostor, se s srečanjem to spremeni in tako preide do madeža, torzije, poskusa, dati praznemu prostoru obliko. V želji, da bi gledalka-ec nekaj razumel, začne determinirati pogled, ki ga v materializirani obliki umetnik imenuje foto predmet, predmet pogleda. Iz madeža nastane čačka.

Jure Goršič (1987, Ljubljana) je predstavnik mlajše generacije ustvarjalcev, ki delujejo na področju fotografije. Diplomiral je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, trenutno pa končuje magistrski študij Fotografije na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Umetnik se ukvarja z idejo izbora ready-madea (obstoječih fotografij), z branjem fotografij ter prej ali kasneje (vezano na čas najdbe fotografije) poskusi dati najdbi obliko, na način denotacije in konotacije fotografije, postavljanja novih in obstoječih predmetov poleg, ki jih vnese v prazen prostor razstavnega prostora. Samostojne razstave: Fotografije Indonezije (MKL, Oton Župančič, Ljubljana, 2014), En passant (MSUM, Ljubljana, 2017) – v okviru razstave Petra Raucha: Paviljon, soavtor: Jure Grom, Stanje vmesnega / neumnost drugega reda (MSUM, Ljubljana, 2017) – v okviru razstave Petra Raucha: Paviljon, Potencial geste – En passant 2 (Galerija Tir – Mostovna, Nova Gorica) – soavtor: Jure Grom, kurator: Peter Rauch. Skupinske razstave: Drevo (Jakopičevo sprehajališče, Ljubljana, 2015) – koordinator: MGML, Nabij se (Tovarna ROG, plac Boris, Ljubljana, 2016), Omara (Fotopub, festival sodobne fotografije, Novo mesto, 2017),  Ponavljanje (Cirkulacija2, Ljubljana, 2017) – kurator: Peter Rauch, Prekleti delež (Mala galerija BS, Ljubljana, 2019) – kurator: Vladimir Vidmar.