Odpiralni čas:
 
ponedeljek - četrtek:
11.00 - 19.00
petek: 
14:00 - 22:00
 
 
 
 
 
 
 

Carlo Galli: Udobna mreža

13 Julij 2020 > 30 Julij 2020 Vljudno vabljene_i na ogled razstave "Udobna mreža" Carla Gallija, v ponedeljek, 13. julija, med 18:30 in 21.30, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Odpiralni čas v petek, 17. 7. : 11:00 - 19:00.

V KUD Mreža z gostovanjem italijanskega umetnika Carla Gallija začenjamo z novo programsko serijo Umetnik na delovnem izzivu. Umetniške rezidence v Ateljeju Azil bodo gostujočim umetnicam_kom omogočale stik z utripom AKC Metelkova mesto, izziv pa temelji na ideji povezovanja s tukajšnjo umetniško sceno; poudarek je na prenosu in izmenjavi veščin, znanja, idej in razmisleka vseh vključenih. V času bivanja v Ljubljani bodo umetnice_ki snovale_i razstave, ki bodo naknadno realizirane v Galeriji Alkatraz in v Nočni izložbi Pešak. Delovni izziv bo vključeval še prispevek k projektu Celostna umetnina Metelkova, ki se že od leta 2004 osredotoča na umetniške posege v javni prostor AKC Metelkova mesto in njene bližnje okolice. Umetnice_ki bodo tako dobile_i priložnost, da se s svojo umetniško intervencijo pridružijo številnim ustvarjalkam_cem, ki so z več kot sto petdesetimi projekti bistveno prispevale_i k prepoznavnosti vizualne podobe AKC Metelkova mesto.

Prispevek Carla Gallija bo realiziran v obliki 6 × 6 metrov velike urbane tapiserije iz zaščitne gradbene mreže PVC, sestavljene s pomočjo lepljenja z električno pištolo. Na njej bo upodobljen Titus Lartius (501 pr. n. št.), starorimski konzul, ki so mu Rimljani v času krize kot prvemu zaupali začasna neomejena pooblastila – naziv diktatorja. Portret je kritični odgovor na aktualne poteze vladajočih, ki so pojav pandemije izkoristile_i za širjenje sovražnega govora, pritiske na medije in novinarke_je, omejevanje svobode (izražanja) in kratenje človekovih pravic. Dobrih 500 let pred našim štetjem je bil mandat diktatorja omejen na obdobje šestih mesecev, zato delo na tem mestu odpira vprašanje trajanja novodobnihi režimov, obenem pa subtilno namiguje – vendar ne odgovarja – na brezčasni vprašanji: “Kakšno je razmerje med varnostjo in svobodo? Smo obsojene_i na ponavljanje zgodovine?”

Z izborom umetniškega materiala – živo oranžne zaščitne mreže – se umetnik na unikaten način sprašuje, kako dolgo bo ljudem še omejena pravica do svobodnega gibanja. Materiali, ki jih Galli uporablja v svoji praksi, tudi sicer v ospredje pogosto postavljajo vprašanje stika in meje: največjo vlogo igra ravno njihova širša zamejevalna in omejevalna potrošna raba. V Galeriji Alkatraz je tako umetnik kot izrazno sredstvo uporabil opozorilni trak PVC. Le-ta se običajno uporablja za zaščito oz. varovanje območja ali lastnine, tako da razmeji prostor: na enem delu je gibanje omejeno in poteka v okviru specifičnega režima, drugi del pa je umeščen izven le-tega, v prostor veljave splošnih pravil življenja v družbi. A trak ne omejuje samo prostora – onemogoča tudi stike med osebami, ki se nahajajo vsaka na svoji strani. Njegova funkcija in vizualna podoba obenem prinašata še izrazit čustven naboj, ki se izraža kot opozorilo: “Nevarnost! Pozor! Stop!” ter zahteva pazljivo in zbrano držo. Občutek anksioznosti in stanje ogroženosti, ki ju prinaša prisotnost opozorilnega traku, sta umetnikovo izhodišče za proces preoblikovanja ovire v točko stika, ki se zgodi s pomočjo razstavnega procesa. Galli namreč iz predmeta, ki vzbuja negativne občutke, oblikuje neke vrste trampolin, namenjen igri in sprostitvi. Latentna prepoved približevanja se v umetniškem delu spremeni v povabilo k stiku in brezskrbni zabavi, ki ju omogoča prav tisti material, ki je še malo prej določal striktna pravila in omejitve.

Carlo Galli, ki svoje stvaritve najraje umešča v urbana okolja, da so v neposrednem stiku s socialnim tkivom, razstavo uporablja kot mehanizem za sprožanje razmisleka o navidezno nasprotnih si pojmih nevarnosti in sprostitve. S pomočjo obiskovalkine_čeve celotelesne potopitve v obsežno rdeče-belo instalacijo oba pojma poveže in spoji. Gledalki_cu tako na lastni koži omogoči ocenjevanje upravičenosti uporabe konceptov tveganja in nevarnosti.  S spremembo namembnosti opozorilnega traku avtor na hudmušen način rekontekstualizira našo percepcijo meja, saj prostor nevarnosti transformira v varno območje srečanja, meditacije in sprostitve. V aktualni situaciji instalacija deluje tudi kot vizualna prispodoba, ki v igrivem slogu raziskuje (ne)zapletenost (ne)nevarnosti stikov med posameznico_kom in njenim_govim okoljem. S tem poskuša preseči posledice aktualnih omejitev, ki so najbolj prizadele tiste segmente bivanja, ki temeljijo na javnem druženju – seveda s posebnim fokusom na področje umetnosti.

 

Produkcija: KUD Mreža (Galerija Alkatraz  in Celostna umetnina Metelkova)
Kuratorji_ce: Nataša Serec, Sebastian Krawczyk, Ana Grobler, Miha Turk, Ana Mrovlje
Partner: Ljubljana Street Art festival / Inštitut za urbana vprašanja
Posebne zahvale: Sandi Abram, Uroš Gustinčič (Modri kot), Miha Erjavec (1107)

Financerji: Ministrstvo RS za kulturo, Mestna občina Ljubljana
Foto: Dušana Baltić.

Vizualni umetnik Carlo Galli (1981, Pietrasanta, Italija) je končal študij kiparstva na Likovni akademiji v Carrari. Ustvarja in živi v Milanu, kjer trenutno poučuje likovno umetnost. V svojem delu se osredotoča na tridimenzionalen prostor med intervencijo in meditacijo. V zadnjih 5 letih je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstava v New Yorku, Berlinu, Johanesburgu, Las Palmas, Havani, na Dunaju in po Italiji. Bil je nominiran za prvo nagrade Henroux za skulpuro v Pietrasanti  (Italija, 2001). V New Yorku je leta 2015 opravil umetniško rezidenco (Altenate Access New York), leta 2014 pa je ustvarjal v dunajskem umetniškem laboratoriju AdohcPAD.

www.carlogalli.it/

Foto: Nada Žgank.
Performerka: Ana Mrovlje.