Galerija je odprta:
ponedeljek - četrtek:
11.00 - 19.00
petek:
15.00 - 23.00
 
 
 
 
 
 

Lea Culetto, Nataša Skušek: babje leto

19 December 2019 > 24 Januar 2020 Vljudno vabljene_i na otvoritev prednovoletne razstave Lee Culetto in Nataše Skušek "babje leto", v četrtek, 19. novembra 2019, ob 20:00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Kuratorka in kurator razstave: Ana Grobler in Sebastian Krawczyk.

Razstava babje leto je nastala v okviru novejšega projekta Galerije Alkatraz Mentorstvo+, ki podpira vzpostavljanje povezav med umetnicami_ki in omogoča njihovo kontinuirano delo v daljšem časovnem obdobju. Ne gre za mentorstvo v pravem pomenu besede, ampak za medgeneracijsko sodelovanje na nehierarhični osnovi, nekakšno vzajemno mentorstvo, kjer lahko obe osebi v vsakem trenutku prevzemata vloge svetovalke_ca, mentorice_ja, (so)kuratorice_ja in ustvarjalke_ca. Dvema osebama, ki zasedata različne položaje znotraj umetniškega sistema, je tako v okviru projekta omogočeno partnersko sodelovanje, v katerem se pristopi dialoško zbližajo skozi preplet vizij, perspektiv, izkušenj in umetniških prijemov. Projekt je vzpodbuda kreativnemu prenosu idej med posameznicami_ki izven utečenih kanalov, zasnovan z namenom spodbujanja medgeneracijskega mreženja in sodelovanja. Razstava je vidni, fizično oprijemljivi rezultat celoletnega dela in posledica vzpostavitve nove platforme za vzajemno učenje in sodelovanje. Projekt zastavlja mnoga vprašanja, od umetnic_kov pa je odvisno, kako bodo odgovorile_i na vprašanje avtorstva, oblikovale_i vsebine skupnega projekta in kako se bodo spopadale_i z izzivi kolektivnega sodelovanja, ki ga je spodbudila galerija.

Tokrat smo k sodelovanju povabile_i umetnici Leo Culetto in Natašo Skušek, ki sta se tekom procesa odločili, da obe sodelujeta predvsem kot razstavljujoči umetnici. Njuna razstava prehaja med samostojno razstavo, na kateri se predstavljata kot umetniški dvojec, in skupinsko razstavo, saj imajo nekatera umetniška dela eno avtorico, nekatera pa so nastala kot skupno delo. Vsa dela so se razvijala v njunem dialogu in po skupnem premisleku ter so bila zasnovana prav za to razstavo. Ravno daljši časovni okvir razvoja projekta je vplival na to, da se je skupno prizadevanje sestavilo v domišljeno celoto skupne instalacije, ki zbuja dvome v jasno razmejenost likovnih izrazov obeh posameznic.

Teme, ki so prisotne tudi v več preteklih delih umetnic, so fetišizacija in popredmetenje žensk ter družbeno vsiljevanje posplošenih prepričanj, želja in ambicij v patriarhalnem kontekstu. Materialno izhodišče njunih postavitev so večkrat tekstilije in vezenine, tradicionalno razumljene kot produkt ženske obrtne dejavnosti. Besedna zveza 'babje leto', ki sicer pomeni toplo jesen ali leto brez ekstremnih vremenskih pojavov, ima namreč tudi manj znan pomen: čas ženskih opravil. Tako kot sta si prisvojili pomen besedne zveze in ga subvertirali, pogosto zavzemata in si prisvajata izrazno sredstvo kiča, ki je v njunih delih stalnica. Z njim gradita vzporedne svetove, bodisi z etično modo, ki v humorno začinjeni novi modni znamki deflowered by Lea1 nasprotuje spolnim vlogam in zakrivanju nesprejetih delov ženskega telesa, ali pa z v kavarno postavljeno serijo butično izdelanih okrasnih vzglavnikov Svetlo modro in rožnato2 z izvezenimi in natisnjenimi izjavami, ki smešijo patriarhalno razporejene vloge spolov.

V svoji dosedanji praksi gradnje boljših, feminističnih svetov sta avtorici zavzeli tudi aspekt notranjega oblikovanja. Lea Culetto je – z aluzijo na še vedno aktualno delo Virginie Wolf – oblikovala notranjost hotelske Njene sobe3 z vezeninami v obliki tamponov, vložkov, vibratorjev in spodnjic z željo po detabuizaciji paradoksalno mistificiranega ženskega vsakdana. Nataša Skušek je nedavno v razstavi Postelja v Galeriji Krško vonjalno in vizualno opremila galerijo ter vanjo postavila posteljo s posteljnino, na kateri so izvezene njene kratke zgodbe. Le-te govorijo o medsebojnih odnosih v sodobni družbi, »o telesih, ki se kot objekt ponujajo na vsakem koraku, o odtujenosti in individualizmu«.4 Umetnicama je skupno tudi tematiziranje hrane in prehranjevanja, kar velja tako za vsebine njunih umetniških del kot tudi za njune razstave kot celote. Seveda zato ob otvoritvah predstavitev boljših možnih svetov ne more manjkati slaščic z lastno vsebino, ki so neločljiva in pomembna sestavina razstave. Ob razstavi Pravi moški5 so bile tako prisotne domače slaščice – vetrci, kot hudomušen namig na vihanje nosov ob povsem običajnemu pojavu flatulence ali pa morda kot posebne vrste komentar na sodobnost.

Tokrat bosta avtorici vse kar je bleščečega, svetlečega in atraktivnega uporabili v novoletni razstavi, ki bo z za ta čas netipičnim motivom morja govorila o njunih vizijah feminizma. Otvoritev bo kot zabava s preobratom, kjer bo vlogo disko krogle prevzel umetelno izdelan lestenec iz školjk, od katerega se bo odbijala avtorska video svetloba. Gledalke_ci bodo plesale_i na zvoke valov in imele_i priložnost, da se oskrbijo z umetniškim artefaktom – novoletnim presenečenjem iz posebej za razstavo prirejenega samopostrežnega avtomata. V novoletnem času, ki je s svojim bliščem karseda pripraven za njune izjave, bosta umetnici rušili zidove med dekoracijo in umetnostjo ter zbliževali umetniško in profano. Ustaljene kategorije normativnosti bosta poleg obilice bleščic razmajali s slavljenjem kožnih prog, strij, ki bodo postale morski valovi za izvezene podobe delfinov. To izvirno slavljenje realnosti in neizbežnosti telesnega (staranja), ki se manifestira skozi igrivost, je pokazatelj njune subverzivne drže, ki jo poudarjata tudi z malo začetnico naslova razstave. Z vsemi hudomušnimi domislicami bosta kritizirali brutalen pristop patriarhata do ženskih in nenormativnih teles. Ob tem bosta obenem dokazali, da se lahko ob kritiki družbe vedno zabavaš (a še posebej ob pričakovanju novega leta), če se le-ta izraža v obliki grajenja lastnih prostorov resničnosti. V teh se pomeni, ki jih zapoveduje mizogini red – ki vse bolj rdeče utripa pred našimi očmi – spreminjajo v novo celoto, ki povezuje in osvobaja.

Ana Grobler


 

Zahvale: Mladen, Katja, Rok, Sašo, Indija, Izabela.

Nataša Skušek je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala in tri leta kasneje magistrirala. V času študija se je izpopolnjevala na akademiji v Trondheimu na Norveškem. Prejela je študentsko Prešernovo nagrado. Svoje delo je predstavila na številnih mednarodnih razstavah, med katerimi so najpomembnejše International Festival 8th of March v Erevanu (2005), 2. feministički festival FemFest v Zagrebu (2007), 13. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani (2007), 2009 Incheon Women Artists' Biennale v Južni Koreji (2009) ter Feministična umetnost v Sloveniji v Ljubljani (2010), poleg tega pa tudi na mnogih samostojnih razstavah, med katerimi so pomembne Mamica, dojilja, žena, negovalka, Center in Galerija P74, Ljubljana (2006), Insideout, Hiša kulture v Pivki (2013), Pravi moški, Galerija Alkatraz v Ljubljani (2014) in Postelja, Galerija Krško (2019). Njena dela so tudi v številnih zasebnih in nekaterih pomembnih javnih zbirkah.
Ukvarja se s skulpturo, videom, fotografijo, performansom in novimi mediji. Osredotoča se na raziskovanje kulturne paradigme zahodnega človeka, zlasti na teme, kot so razmerje med spoloma, erotika, spolnost, telo, materinstvo, družina in prehranjevanje. Živi in dela v Ljubljani.

https://natasaskusek.allyou.net/1487223

Lea Culetto z vezenjem, asemblažem in drugimi raznovrstnimi tehnikami ustvarja objekte in instalacije, ki skozi prizmo mode, pogleda in telesa izzivajo naše predstave o ženskosti in feminizmu. Njene skupinske razstave v Sloveniji in tujini vključujejo:V prostor, objekti, Bežigrajska galerija I, Ljubljana (2015), DSU ROG, Galerija Zelenica (2015), Transformation of Image, Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu (2016), ROOMS 2017, Galerija Kappatos, Atene (2017), Mlada ženska umetnost v Šiški, Kino Šiška (2017), PREMIERA 2018 – 4. trienale mladih umetnikov. Kulturno telo, prostor, umestitve, Galerija sodobne umetnosti, Celje (2018), PopredmeteNJE (2018) in Feministična umetnost na UL ALUO, 1. del: En, dva… pet (kosmatih) predlogov za boljši jutri (2018) v Galeriji Alkatraz ter razstava Štrene iniciative ČIPke v Cerknem (2019). Razstava deflowered by Lea je bila njena prva samostojna razstava. Prvotno je bila prikazana v Galeriji Miklova hiša (Ribnica, 2019) v koprodukciji z Zavodom Aksioma. Projekt je bil predstavljen tudi v galeriji Aksioma (Ljubljana, 2019), nato pa še v Ravnikar Gallery Space (Ljubljana, 2019).
Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je leta 2018 prejela nagrado UL ALUO za svoj »oster, izvirni pristop k tematizaciji tabujev, povezanih z ženskim telesom, skozi raznoliko paleto pristopov na področju sodobne umetnosti«. Leta 2019 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje magistrirala z magistrskim delom »Preveč, premalo, nikdar ravno prav« in druge pripovedi o ženskem telesu. Trenutno živi in dela v Ljubljani.

https://leaculetto.com/

1 Lea Culetto, deflowered by Lea, 2018

2 Nataša Skušek, 13. Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk: Smej se glasno!, prostorska instalacija, Mačja kavarnica, Nama, 6.10.2007, (skupaj s: SEZAM)

3 Lea Culetto, rezidenčni projekt ROOMS 2017, St. George Lycabettus Hotel, Galerija Kappatos, Atene, 2017

4 Kuratorica razstave Postelja, Mojca Grmek, besedilo ob razstavi, dostopno na: https://www.galerijakrsko.si/razstave/natasa-skusek-postelja, ogledano 5. 12. 2019

5 Nataša Skušek, Pravi moški, Galerija Alkatraz, 2015

Fotografije razstave: Nada Žgank.