Galerija je odprta:
ponedeljek - četrtek:
11.00 - 19.00
petek:
15.00 - 23.00
 
 
 
 
 
 

Samo-dopolnjevanja – razstava študentk_ov ljubljanske ALUO UL

24 Junij 2019 > 19 Julij 2019 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave študentk_ov ljubljanske ALUO UL z naslovom "Samo-dopolnjevanja", v ponedeljek, 24. junija, ob 20:00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstavljajo: Maja Bojanić, Nika Erjavec, Natalija Kosmač, Sara Rman, Fedja Šičarov. Odpiralni čas, v petek, 19. 7.: 11:00 - 14:00.

Galerija Alkatraz sodelovanje z ljubljansko Akademijo za umetnost in oblikovanje nadaljuje v isti obliki kot lansko leto. Po izteku razstave v letu 2018 je galerija eno izmed študentk, Dorotejo Erhatič, izbrala za sodelovanje skozi celotno leto 2019. Podobnega modela se držimo tudi letos. Po skupinski razstavi Samo-dopolnjevanja bomo izmed vseh razstavljujočih izbrale_i eno osebo in ji s tem omogočile_i enoletno razstavljanje, razvijanje lastnih projektov ter mreženje znotraj umetnostnega sistema, kot izhodišče za nadaljno samostojno umetniško pot.


Razstava Samo-dopolnjevanja predstavlja dela petih umetnic_kov iz treh študijski smeri: slikarstva, kiparstva ter fotografije, ki jih druži kontinuirano razvijanje lastnih umetniških praks. Posamezna dela se med seboj v veliki meri razlikujejo, vsa namreč raziskujejo svoj specifični »prostor« oziroma estetiko.

Fedja Šičarov zaseda steno na vhodni strani galerije, kjer predstavlja svoja risarska »preigravanja«, nastala v času študija. Kot je razvidno iz razstavljenih avtorjevih fotografij različnih mestnih motivov, ga vizualno privlači urbana krajina. Steno bo dopolnjevala barvna poslikava, ki v spomin prikliče murale, barvitost zunanje površine AKC Metelkova mesto in z ulično umetnostjo bogate mestne četrti. Celota predstavlja vizualni pregled Šičarovega ustvarjanja.

Kiparka Maja Bojanić je na zunanji steni stavbe, v kateri se nahaja galerija, s tehniko kaširanja zapolnila razpoke in s tem ustvarila drobne kiparske objekte. Z instalacijo You're A Little Late, I'm Already Torn v notranjost galerije prenaša razpoke iz pročelne stene galerije, ki je svojo glavno rano dobila leta 1993 (danes se v njej nahaja Vitraž, ki ohranja spomin na poskuse rušenja stavbe Hlev). Z instalacijo umetnica nadaljuje serijo Luknje (2018– ) in jo povezuje z dejanskim (razstavnim) prostorom. Na semestrski razstavi ALUO je na primer razkrivala razpoke v tleh ateljeja s tem, da jih je zapolnjevala z epoksi maso, medtem ko v primeru Galerije Alkatraz to počne s prenosom odlitkov v samo razstavišče.

Nika Erjavec v svojem eksperimentalno-raziskovalnem projektu /ne/vidno (2018–) obravnava materialnost in perceptivnost zvoka. Očem izpostavlja navadno skrito mehansko valovanje, ki je neločljivo in senzorično modulirano na podlagi dane materije in prostora. Širjenje akustičnega valovanja po snovi razume kot senzorični dialog vseh prisotnih živih in neživih teles. Zvok in vibracijo raziskuje tako iz vidika praktičnega dela, eksperimentov, kakor tudi na podlagi teoretskih izhodišč iz perspektive različnih naravoslovnih in humanističnih ved. Lastno metodo razvija in nadgrajuje preko posamičnih izvedb in neprekinjenega raziskovanja, s čimer išče razmerje med procesom in posameznimi enotami.

Dvojnost pogleda na realnost se v obravnavi objektov Sare Rman kaže v nekakšni izkrivljenosti, ki prežema dela iz serije Urejen nered (2018– ). V središče Galerije Alkatraz umeščena viseča instalacija iz steklene volne se z materialom in postavitvijo svoji oddaljeni domnevni funkciji postavlja po robu. Gre prej za ležišče groze kot udobja. Navidezna mehkoba skriva ostre delce. Spomnimo se le enega izmed njenih prejšnjih objektov iz iste serije. V enega izmed naprstnikov prozornih rokavic je na notranjo stran pritrdila žebelj. Namesto da bi potencialno_ega uporabnico_ka rokavica ščitila ali krasila, jo_ga ogroža, kot objekt pa zanika svojo praktično funkcijo.

Natalija Kosmač se predstavlja s sliko, ki kakor živ organizem raste in se razrašča skozi daljše časovno obdobje (2018–2019). V njenem zgornjem robu smo priča plastenju materialov in raznih napisov. Nastali kolaž govori o stalnosti sprememb in hkrati predstavlja poplavo informacij. Spodaj levo vidimo iz iste mase (purpen) oblikovano prašičjo lobanjo, ki se steguje k umetni in prazni nagradi (rdečemu jabolku). Ta je izven njenega dosega, saj lobanjo zadržujejo rdeče niti, ki jo zavezujejo v širši kontekst slike. Slika Ice-cream/ I Scream se razpenja med pozitivnim izgledom sladoleda in strašljivostjo preživetja. Razcep dela tiči med hitrim užitkom in konsistentnim bojem za obstoj.

Večina umetniških del, s katerimi se umetnice in umetnik predstavljajo na razstavi, je del širše zasnovanih serij ali pa več časa nastajajoče slike ali posameznega opusa. Skupna sta jim raziskovanje okolice in poglobljen razmislek o sodobnosti, mestoma pa jih povezuje tudi nanašanje na elemente popularne kulture, ki so neločljivo prepleteni s sodobnim življenjem.

Sodelovanja med umetniškimi akademijami in galerijami predstavljajo prvi stik, točko prehoda iz izobraževalne institucije v svet umetnosti in razstavljanja. Pri snovanju skupinske razstave smo uvidele_i nekatere situacije, značilne tudi za današnje dokaj splošno stanje delavcev v kulturi. Večina mladih umetnikov je izven študijskih obveznosti hkrati aktivna še na drugih področjih, pa naj gre za zunanje razstave, projekte ali razna izobraževanja. Naša medsebojna srečanja so potekala nemoteno, a so nekatere ideje, poskus bolj prepletenega skupnega razstavnega projekta, ostale neuresničene. Za njihovo izvedbo bi potrebovale_i večdnevno prisotnost vseh udeleženih, kar pa kljub želji, zaradi prezaposlenosti sodelujočih ni bilo mogoče. Lahko bi govorile_i o neke vrste spodletelem sodelovanju: ker je  umanjkal skupinski trenutek (v obliki skupnega dela), obenem pa je vseeno prišlo do realizacije, četudi v smislu individualnih prispevkov posameznic in posameznika. Konec koncev vse več priložnosti za razstavljanje v času študija, kakor tudi študijske obveznosti same, silijo v intenzivno razvijanje lastne umetniške prakse, »samo-dopolnjevanja«, in kažejo, da lahko že med študentskimi deli najdemo dobro premišljene in grajene umetniške projekte.

Anabel Černohorski


Ob zaključku razstave Samo-dopolnjevanja se je Galerija Alkatraz odločila, da bo tekom leta 2020 sodelovala z Majo Bojanić. Umetnico bomo povabili k realizaciji samostojnih projektov v Galeriji Alkatraz, v Galeriji Nočna izložba Pešak, k sodelovanju z našimi partnerji in sooblikovanju drugih oblik podpornih programov. Kuratorska ekipa se je za izbiro Maje Bojanić odločila, ker je umetnica z razstavljenim umetniškim delom, novonastalo instalacijo You're A Little Late, I'm Already Torn, ki je obenem site specific postavitev in nadaljevanje njenih prejšnjih umetniških konceptov (serija Luknje), na izviren način naslovila specifični okvir, znotraj katerega deluje Galerija Alkatraz. Preko dela je  ponudila inspirativni razmislek o galeriji, ki jo zaznamuje umeščenost v širši prostor AKC Metelkova mesto in znotraj tega kontrapunkt prekarnosti in ranljivosti prostora na eni strani in kljub temu že 26 letno aktivno delovanje na drugi.

Maja Bojanić (1997) je študentka tretjega letnika kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2016 je sodelovala pri oblikovanju scenografije za predstavo O, končno je nastopil čas za nov jutri v koprodukciji SŠOF v Ljubljani in Gimnazije Poljane. Sodelovala je tudi pri več skupinskih projektih in razstavah: K nam naj nazaj se vrnejo (Mergentalerjeva ulična galerija, Kranj 2017); inštalacija študentov kiparstva The Absence is Present (Cukrarna, Ljubljana 2017); performans Plinta s Petro Leskovar Grum na otvoritvi razstave Abstrakcija je izven tvoje cone ugodja (Equrna, Ljubljana 2018); Kipaktiv – 19 kiparskih intervencij (Plakatne površine TAMTAM, Ljubljana 2018), 7:069: S02E03 (Simulaker, Novo mesto 2019). Na vrtu Layerjeve hiše je postavila inštalacijo Okvir (Layerjeva hiša, Kranj 2018), v študentskem naselju v Rožni dolini pa kamnito skulpturo Ostanek (Študentska Forma viva v Rožni dolini, Ljubljana 2018). Sodelovala je na delavnicah Laboratorij svetlobne gverile (Cukrarna, Ljubljana 2018), Hands-on/Hands-off z inštalacijo Moj prostor (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana 2019) in Artist Book (Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana 2019). Za študijsko leto 2016/2017 je prejela priznanje UL ALUO. Deluje kot področna urednica za ALUO pri spletnem portalu Artfiks.

Intermedjiska umetnica Nika Erjavec (1994) deluje na področju kiparstva, oblikovanja, fotografije in gledališča. Leta 2017 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom Dragice Čadež in Tanje Pak z nalogo Dialog stekla in keramike v ognju / Enkratnost forme v alternativnih tehnikah žganja. Pri Alenu Ožboltu in Maji Smrekar nadaljuje z magistrskim študijem kiparstva, kjer se ukvarja z odnosom med objektom in subjektom ter raziskuje senzorične potenciale umetnosti. Zanima jo delo onkraj medijskih mej, preučevanje starodavnih pristopov v odnosu do sodobnih in eksperimentalen izraz v različnih materialih, v katerih raziskuje inovativne tehnološke in senzorične kombinacije. V letih študija aktivno sodeluje na lokalnih in mednarodnih razstavah, pri intermedjiskih projektih, v gledališču ter vodi in se udeležuje različnih delavnic doma in v tujini.

Natalija Kosmač (1995) je slikarka, vizualna ustvarjalka in oblikovalka, ki s svojim delom preizprašuje humor, ironijo, satiro, morbidnost, smrt, utopične in distopične vizije prihodnosti, ter naravne zakone evolucije. Po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo – gimnazija likovne smeri (2014), je diplomirala iz industrijskega oblikovanja (2017), istega leta je na ljubljanski ALUO vpisala magistrski študij slikarstva. Med letoma 2017 in 2018 je bila študentsko zaposlena v Mednarodnem grafičnem likovnem centru in Ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani. Leta 2018 je izpeljala dve izvedbi svoje prve samostojne razstave Samo za moje oči, najprej v gverilski obliki na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato v sodelovanju z Galerijo 7:069 v ljubljanskem razstavišču GalerijaGallery. Istega leta je sodelovala na skupinski razstavi študentov ALUO v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Leta 2019 se je s slikama Ikebana in Ice-cream / I Scream predstavila na zagrebškem festivalu DA!. Kot del svoje magistrske naloge se trenutno ukvarja z organizacijo Študentskega umetniškega sejma, ki je v svoji drugi ediciji potekal junija 2019.

Sara Rman (1992, Ljubljana) trenutno končuje magistrski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Deluje na različnih področjih umetnosti in ročnih obrti. Fotografski medij ji predstavlja izrazno sredstvo, skozi katerega raziskuje koncepte identitete, razsežnosti polja svobode in surove estetike. Njena dela so bila predstavljena na domačih in mednarodnih razstavah kot so Prekleti delež (Ljubljana, Slovenija), Fotoknjiga in fotozin (Ljubljana, Celje, Maribor, Slovenija), Haunted House of Horror (London Anglija), Retro (Fotofest Košice, Slovaška), After all (Krakow, Poljska). Leta 2017 se je na Slovaškem predstavila s samostojno razstavo Swallow your pride ter za diplomsko delo Svobodni duh časa prejela nagrado UL ALUO za izjemne študijske dosežke v študijskem letu 2016/17.

Fedja Šičarov (1995) je po končani Gimnaziji Ledina vpisal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svojem likovnem ustvarjanju izhaja predvsem iz ilustracije in stripa, razširjeno polje zanimanja pa zajemata še film in fotografija. Aktiven je tudi na področju likovne pedagogike. Navdih za ustvarjanje mu predstavlja predvsem urbano okolje. Sodeloval je na več skupinskih razstavah: Ohranimo oceane (Unescova razstava na Morski biološki postaji Piran), Slav stajl (Center slovanskih kultur France Prešeren, Ljubljana), Appointment (razstava plakatov v okviru festivala Ment, Dobravaga, Ljubljana). Leta 2019 se je samostojno predstavil v galeriji DobraVaga (Ljubljana) z razstavo Fedja Šičarov: 23, ritem sekcija ter z razstavo Črno na belem (Žmauc, Ljubljana). Živi in ustvarja v Ljubljani.

Fotografije iz otvoritve: Nada Žgank.



Samo-dopolnjevanja - otvoritev razstave študentk_ov ljubljanske ALUO UL. Razstavljajo: Maja Bojanić, Nika Erjavec, Natalija Kosmač, Sara Rman, Fedja Šičarov. Galerija Alkatraz, 24.6.2019

















Sara Rman, Settled Disorder, 2018- Nika Erjavec, /ne/vidno, 2018-19 Nika Erjavec, /ne/vidno, 2018-19 Maja Bojanić, Luknje, 2018- Maja Bojanić, Luknje, 2018- Natalija Kosmač, Ice-cream/ I Scream, 2018-19 Fedja Šičarov, Brez naslova, 2018 Fedja Šičarov, Brez naslova, 2018