Galerija je odprta:
ponedeljek - četrtek:
11.00 - 19.00
petek:
15.00 - 23.00
 
 
 
 
 
 

V spomin žrtvam Šouvinizma na Slovenskem

25 April 2019 > 17 Maj 2019 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave z več naslovi, v četrtek, 25. aprila, ob 20:00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Kurator razstave je Miha Turk.

Galerija Alkatraz vabi na razstavo:

Ko so študenti še imeli časopis (Tribuna 2009–2015)

Ali:

Raz-stava produkcij študentskega časopisa Tribune.

Ali:

Mi še kar drkamo na te naše mite.[1]

Razstava je namenjena predstavitvi izbranih del, ki so nastala kot plod kolektivnega in individualnega dela članov študentskega časopisa Tribuna, kakršen je deloval v letih 2009–2015. Čeprav formalno pod okriljem študentske organizacije, je časopis v tem obdobju deloval samoupravno in avtonomno, združeval pa je na ducate raznorodnih ustvarjalk_cev, od likovnic_kov, kritičark_kov, teoretičark_kov in novinark_jev do oblikovalk_cev. Tribuno je bilo v najboljših časih mogoče videti na vsakem koraku. Izvodi časopisa so bili na sredini vsakega študijskega meseca (a nikoli 15.!) nagrmadeni skoraj v vsakem kotičku ljubljanskih fakultet. Če Tribune nisi bral_a, si jo lahko še vedno občudoval_a. Izvod Tribune je bil res »kos«; celovit likovno-teoretski izdelek. Časopis je bil morda slikovit, vendar za razliko od Tribune v Jugoslaviji Tribuna v tem obdobju ni prav veliko prispevala k rušenju socialistične ureditve, še manj pa je prispevala k samostojnosti. Obravnavana Tribuna je izključena iz uradnih zgodovinjenj tega »največkrat cenzuriranega medija v vzhodni Evropi«, kot se glasi uradni, da ne rečemo nacionalni mit tega časopisa. To obdobje je torej izključeno iz tradicije, ki slavi svojo izključenost.

Tudi prav. Problem pravzaprav ni v tem, da je izključena, ampak v dejstvu, da alternativa sploh potrebuje takšne mite, da za nazaj utemeljuje svoj obstoj in v sedanjosti upravičuje svoj spomin in družbeno vlogo.

Teza razstave je zato skromna. Je poskus ohranjanja spomina na neko obdobje in prikaz delčka neke produkcije, a brez mitologizacije in po možnosti brez apropriacije. Če je kaj takega sploh mogoče. Zdi se, da so alternativna gibanja obsojena na pozabo, spomin pa se, v pomanjkanju formalnih vzvodov, ohranja v obliki partikularnih zgodb, največkrat ob šanku. Uradno zgodovinjenje »alternative« po pravilu temelji na pretiranem poveličevanju sicer čisto zanimivih praks. Poveličevanje tako ne koristi razumevanju določenega obdobja, še manj pa sorodnim sodobnim praksam, ki morajo delovati in tekmovati z nikdar dosegljivo namišljeno senco svojih alternativnih prednikov. Tudi pričujoče besedilo kljub plemenitim namenom ustvarja vtis, da je bila Tribuna homogen kolektiv, kar je spet past retrospekcije. Zgodovina kolektivnih alternativnih praks je tako lahko ali individualna in partikularna ali pa je ni.

Če lahko kaj rečemo onkraj »zgodovine«, je primer Tribune zanimiv iz čisto logističnega vidika. V tem obdobju je Tribuna združila in omogočala delovanje tolikšnemu številu sodelavk_cev, da bi seznam vseh imen napolnil več strani. Tribuna je res bila velika reč, pa to ne mislimo simbolno, ampak operativno, v številu kadra, tonah papirja in litrih prelitega črnila. V ustvarjanju so velikokrat tudi presegle_i meje časopisnega medija, v eksperimentiranju z načini urednikovanja, prezentacije člankov in z raznimi performativnimi akcijami zunaj časopisa.

Letos mineva točno deset let od ponovnega zagona študentske Tribune in štiri leta, odkar je bila s strani ŠOU v Ljubljani preslišana volja sodelavcev pri izbiri urednika. Sodelavke_ci so protestno zapustile_i časopis, nekaj časa delovale_i pod imenom 3buna in izvedle_i tematsko številko Šouvinizem.

Nekaj delčkov ustvarjanja časopisa Tribuna se bo dalo videti na razstavi, ki se bo 25. aprila odprla v Galeriji Alkatraz v AKC Metelkova mesto, prav tako pa si bodo obiskovalke_ci lahko vzele_i kakšen izvod Tribune, kaj več pa težko obljubimo.

Razstava je del dolgoročnega raziskovalnega projekta, namenjenega razstavam, pogovorom, analizam in intervjujem o delovanju kolektivov znotraj produkcijskih in simbolnih mrež slovenske kulturne in umetnostne krajine.

Na otvoritvi bo morda koncert v amaterinščini, zagotovo pa bo prisotno vino.

Vstop je prost, a ne prostaški.

 

Miha Turk


Tribuna Tribuna 2009 – 2015, 3buna (2015)
Tribuna je študentski časopis, ki s krajšimi in daljšimi presledki izhaja od leta 1951. Leta 2009, po enajstih letih zatišja, se je časopis ponovno obudil pod odgovornim urednikom Anejem Korsiko. Uredništvo so v tem obdobju med drugimi sestavljali: Robert Bobnič, Aleš Guid, Tanja Peček, Jurij Smrke, Aljaž Vindiš, Nejc Prah, Aljaž Košir, Miha Erjavec, Klemen Ilovar, Alen Kirn, Jasmina Šepetavc, Lana Durjava, Biba Košmerl, Izidor Barši, Simon Belak, kaja Kraner, Dorijan Šiško, Simon Smole in Aleš Mendiževec. Tribuna je izhajala brezplačno, pod licenco Creative Commons BY-NC-ND 2.5. Obseg izhajanja je bil različen, zaradi pomanjkanja sredstev je v zadnjih letih izhajala redkeje in neredno, produkcija pa se je iz tiskane oblike preselila na splet. Po sporu z izdajateljem je »uredništvo v izgnanstvu«  pod imenom 3buna pripravilo tematsko številko z naslovom Šouvinizem.

Za dosežke na področju oblikovanja je Tribuna prejela Brumnovo nagrado (2011) Prav tako so svoje delo predstavljali z različnimi javnimi intervencijami in na razstavah. Razstave: Podoba besede, beseda podob (2011, Trubarjeva hiša literature), Novine su mrtve, živele novine! (2013, Galerija 12HUB, Beograd), Tribuna: Lep časopis (2009–2015) (2015, Moderna Galerija, Ljubljana).

[1]          Izbiranje naslova razstave je potekalo kolektivno; pluralnost je v praksi zagonetna, ena ideja ali spomin sta lahko afirmirana samo na račun druge ideje, neodločen kustos pa je tudi simptom časa. Neodločenost zgodovinjenja je zato postal koncept razstave, kar naj se odraža v mnogoterosti naslovov oz. različnih konceptov.

------------

Spremljevalni program:

vodstvo po razstavi, sreda, 15. maja, ob 19:00.  

Na razstavi se bomo z avtorji razstave in časopisa pogovarjali o študentskem časopisu Tribuna. Zakaj je dobro da obstaja medij, ki združuje in omogoča svobodno izražanje tako likovnikom, teoretikom, fotografom in oblikovalcem? Kakšen je vpliv revije na kulturno krajino Slovenije in kakšno je stanje sedaj? Pogovarjali se bomo tudo o sami razstavi in posameznih številkah, o problemih arhiviranja alternativne dediščine in spomina.
POZOR: Ne samo, da bo vodstvo brezplačno ampak bo čisto vsak od obiskovalcev s seboj lahko odnesel tudi kakšen Tribunin plakat  kakor tudi poljubno število izvodov časopisa!


------------

Zahvala: RTV Slovenija, Moderna galerija.
Koprodukcija: Radio Študent.

Pri oblikovanju in postavljanju razstave so sodelovale_i: Dorijan Šiško, Miha Erjavec, Kaja Kraner, Adrijan Praznik, Simon Smole, Izidor Barši, Jernej Kaluža, Aleš Mendiževec.

Fotografije iz otvoritve razstave: Nada Žgank.







vodstvo po razstavi, 15. 5. vodstvo po razstavi, 15. 5. Foto Aleš Mendiževec, osebni arhiv