Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:11.00 - 19.00
ponedeljek - petek:11.00 - 19.00
17 Januar 2019 > 08 Februar 2019 Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Julija Borštnika "Osnovni zidaki logike 1", v četrtek, 17. januarja 2019, ob 19:00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.
Julij Borštnik je na področju sodobne umetnosti prisoten več kot deset let. Izhaja iz kiparstva, a posega na več področij in predstavlja zanimiv primer ustvarjalnega dela, saj išče navdih v kontekstih, ki niso neposredno povezani z likovno umetnostjo. Sodobno umetniško polje vključuje množico heterogenih praks. Kljub vsej tej pestrosti je Borštnikov pristop izviren, saj izhaja iz potrebe po temeljnem preučevanju življenja v družbi. Zajema preučevanje teorije družbe, filozofije in ekonomije, kot tudi teorije in zgodovine umetnosti ter obče zgodovine in antropologije, z namenom, da zgradi lasten pogled, ki ga nato oblikuje s pomočjo vizualnih sporočil: kiparskih del in postavitev v prostoru, vizualnih 2D in 3D konceptualnih shem, dokumentarnega filma, videa, animacije in likovno podprtih predavanj. Spomnimo se samo na njegovo delo Valjar kapitalizma, ki se je s pomočjo združitve resne teorije s figuralno igrivostjo lotilo teme delovanja sodobnega kapitalizma, za katero je leta 2005 prejel pri nas prvič podeljeno Nagrado Essl Art Award.
Ključni del Borštnikovega umetniškega dela skozi likovno kontekstualizacijo raziskuje možnosti bistvenih sprememb in predloge zanje. Osredotoča se na vprašanja proizvodno-menjalnega sistema, strukture oblasti ter prostora javnega in političnega. Razstava Osnovni zidaki logike 1 je toliko bolj pomenljiva, ker so in situ ustvarjena umetniška dela zasnovana po principu arte povera. Umetnik o prefinjeno vsiljenem dogajanju (s strani lastnikov kapitala) v družbi govori preko DIY načel, uporabe rabljenega lesa, prej namenjenega gradnji kozolca in pene iz proizvodnje jogijev, ki jo je doniralo podjetje MebloJOGI.
Projekt Osnovni zidaki logike 1 je nadaljevanje umetnikovega sodelovanja z dunajsko galerijo Schleifmühlgasse, ki se je udejanjilo v razstavi The Measure of Profit (2014), in je osnovan kot minimalistična kiparska postavitev. Na gledalko_ca v prvi vrsti deluje prek prostorsko-telesne in vizualne zaznave, po poglobitvi pogleda pa v ospredje stopi njeno vsebinsko sporočilo. V prostoru sta dve skulpturi; dve vzporedni postavitvi iz lesenih kvadrov in pene. Vsebinsko konstrukcije sprva delujejo nekoliko abstraktno, po natančnejšem pregledu instalacije in risanih shem na stenah pa postane jasno, da objekta predstavljata štiri ključne krivulje logike profitne ekonomije. Prvi sklop predstavlja idejne predpostavke profitne logike. Drugi sklop prikazuje njeno delovanje v praksi, na primeru statistik zadnjih sedmih desetletij.
Razstava je poskus napraviti ključne elemente logike, ki dominira in usmerja ekonomsko in politično okolje, v katerem živimo, neposredno dojemljive. Prvi sklop predstavlja krivulje, ki jih logika izrisuje v abstraktnem, idejnem svetu brez omejitev stvarnega sveta, tako da je logika izvedljiva v svoji predpostavljeni obliki. Drugi sklop predstavlja iste krivulje, a v stvarnem svetu; kakršne se izrisujejo zadnjih sedemdeset let. Primerjava obeh sklopov razgrinja zapletanja logike v lastna protislovja in omejitve okolja.
Umetnik znanje, ki ga običajno težko pretvorimo v razumljive vsebine, s pomočjo izvirnih artefaktov prevede v dojemljiva in jasna sporočila. Z domišljenim prepletom statistike in likovnosti tako poudari, da je spoznavanje in razumevanje abstraktnih gibal, ki na pomemben način vplivajo na naša življenja, nujni prvi korak v smer zavestnega in kritičnega obstoja. Posledično si lahko gledalke_ci jasneje zastavljajo sledeča vprašanja, ki se nanašajo na raven razumevanja sveta okrog nas: V kolikšni meri lahko razumemo mehanizme, ki urejajo sistem, v katerega smo vpete_i? Do kakšne mere smo jih pripravljene_i spoznavati? Kako si lahko z njimi pomagamo pri svojih izbirah in odločitvah? S pomočjo umetnosti nam tako avtor približuje kompleksne pojave družbenega življenja v obliko, ki odpira širši pogled na način bivanja v svetu.
Ana Grobler, Sebastian Krawczyk
Julij Borštnik je študiral kiparstvo na ALUO v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2007. Leta 2005 je prejel študentsko Prešernovo nagrado in mednarodno nagrado za umetnike Essl Art Award. Leta 2008 je vpisal podiplomski študij filozofije, ki ga v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici izvaja Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Poglavitni cikli njegovega ustvarjanja so The Future of Work (serija štirih celovečernih dokumentarcev v soavtorstvu z Abelom Heijkampom), Osnovni zidaki logike (The Measure of Profit, Galerija Schleifmühlgasse, Dunaj, Avstrija, 2014) in Potencialni prostor (razstavi Pre-rod na Kemijskem inštitutu, 2018; razstava Na poti v galeriji Srečišče, 2013; razstava Vzgib in možnosti v Delavskem domu Trbovlje, 2011; performativno predavanje na festivalu Osebno/kolektivno, 2011). Redno sodeluje tudi s kiparko Katjo Oblak na področju kiparstva in videa. Od leta 2008 se posveča tudi delu in organizaciji na področju likovne pedagogike (kiparstvo, slikarstvo, animacija) za različne starostne skupine. Od leta 2011 poučuje kiparstvo na Likovno izobraževalnem centru (LICE) v Ribnici ter risanje in kiparstvo na Likovni šoli v Mestni galeriji NG, katere soustanovitelj je.
Zahvala: MebloJOGI in Matej Bizovičar.
Fotografije iz otvoritve: Nada Žgank.
