Galerija je odprta:
Ponedeljek - četrtek:
11.00-15.00
in 16.00-20.00
Petek:
15.00-23.00




24. obletnica AKC Metelkova mesto: Boštjan Novak – Struktura pravih proporcev

08 September 2017 > 29 September 2017 Vljudno vabljeni na otvoritev pregledne razstave Boštjana Novaka "Struktura pravih proporcev" v petek, 8. septembra ob 20.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljeni tudi na otvoritev razstave Boštjana Novaka "Figura z abstraktnim ključem", v Galeriji Channel zero, v petek, 8. septembra 2017, ob 21.00, ki je del razstave v Galeriji Alkatraz in na druge dogodke v okviru 24. obletnice AKC Metelkova mesto. Vodstvo z umetnikom in kustosinjo Jadranko Plut: torek, 26. september, 17:00.

Pregledna razstava Boštjana Novaka » Struktura pravih proporcev« je nastala v sklopu programa, ki ga že več razvija Galerija Alkatraz in je namenjen predstavitvi umetnic_kov, ki delujejo v AKC Metelkova mesto. Skozi proces prezentacije njihovega umetniškega dela  poskušamo razvijati naš večletni raziskovalni projekt, ki se je začel s projektoma Vmesna postaja (2012) in Končna postaja (2013) v sodelovanju s SCCA – Ljubljana. Zanima nas ali obstaja metelkovska umetnost: je morda ta pojem vezan samo na prostor, ki narekuje specifične pogoje delovanja ali je povezan z estetskimi kategorijami?  Pogovor z Boštjanom Novakom, ki se nahaja v katalogu, bo ponudil nekaj odgovorov na ta vprašanja iz perspektive umetnika.




Boštjan Novak je že od samega začetka aktivno vključen v proces oblikovanja AKC Metelkova mesto, kot ga poznamo danes. Na Metelkovi je dobil delovni prostor in kot član deloval znotraj kulturno umetniškega društva Sestava, ki je zasnovalo transformacijo bivšega zapora v danes svetovno znan hostel Celica. Metelkova mesto kot skupnost, ki združuje različne poglede in nazore, je v določenem segmentu vplivala na sooblikovanje pogledov Boštjana Novaka o umetnosti znotraj skupnosti. Sinteza skupnih in nasprotujočih si principov delovanja in ustvarjanja, ki je imanentna odprtim prostorom, kot je Metelkova mesto, se odraža tudi v delih Boštjana Novaka. Zanj je pomembna »zdrava mera« spontanosti, ki pripelje do jasnih razmerij, ki so modus operandi njegovega ustvarjanja. Rad ustvarja sam, v miru svojega ateljejskega prostora, saj njegov proces dela zahteva veliko mero koncentracije. Obenem se zaveda, da je umetnost del širšega kolektivnega procesa, zato se velikokrat vključuje tudi v skupne projekte.

Boštjan Novak doživlja kiparstvo skozi ritem, vživljanje in identifikacijo z materialom ter skladna razmerja. V njegovih umetniških delih in ustvarjalnem procesu je prisotno zavedanje o pomembnosti opazovanja sveta in njegovih pojavov, ki ga prevaja v skladen likovni jezik, pri tem pa črpa iz bogate zakladnice likovne zgodovine. Prisega na stilizirano figuraliko z abstraktnim ključem, ki mu omogoča kompleksno strukturiranje in bogato pripovednost. Začne pri abstraktni kompoziciji, ki mu služi kot model, nato pa skozi raziskovanje materiala preko kontrastov volumnov, ploskev in linij razvija vsebino. Vsebina se tako rodi skozi proces dela.

Njegove figuralne kompozicije so refleksija »socialne scenografije«, ki jo definira preko oblačil, detajlov, barv in gibanja figure. Prenos vsakdanjega življenja v dela poteka po formalnem principu, ki uravnava na videz kontrastna razmerja in vzpostavlja skladnost. Njegovi v javni prostor neopazno umeščeni umetniški predmeti služijo kot okras in so ustvarjeni z namenom, da v prostor vnašajo umetnikovo predstavo o redu.

Novakovi kipi so večplastni, saj omogočajo odkrivanje vedno novih vsebinskih in oblikovnih povezav v odnosu med okoljem in objektom. Strukturirani so za filmski pogled, sestavljeni so iz različnih kadrov, ki povezujejo celotno zgodbo. Figure so polne informacij, ki jih sestavljajo natančno oblikovani detajli oblek, ornamenti in gibanje. Občutek nasičenosti in serpentinasta struktura intenzivirata interakcijo med posameznimi elementi. V njih Novak reflektira dane realnosti. Ena izmed njih je soočanje s prostorsko stisko znotraj umetnikovega ateljeja in v javnem prostoru Metelkove zunaj njega, kjer se mešajo in prekrivajo obiskovalke_ci, ustvarjalke_ci in likovna dela, ki so za vsakim vogalom. Ta kreativni kaos odsevajo tudi Novakove figure, predvsem tiste v oblačilih, ki so poskus strukturiranja reda v mnoštvu protislovnih dražljajev. Boštjan Novak poskuša v svojem delu usklajevati organskost in impulzivnost mikroprostora Metelkove, polnega kontradiktornosti in različnih ustvarjalnih energij.

 

Jadranka Plut


Boštjan Novak (1966) - leta 1984 je končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Leta 1992 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (pri prof. Slavku Tihcu). Od leta 1993 je sodeloval na številnih skupinskih razstavah (Skoraj pomlad, 100 let slovenske umetnosti, UMG Maribor, 2012; Evropski trienale male plastike: Šala, satira, ironija in globlji pomen, Galerija Murska sobota, 2007; Eye Try, Vision center, Cork, Irska, 2005, ...). Med njegove samostojne razstave spadajo med drugimi: Poetika vsakdana, Galerija FO-VI, Strnišče pri Ptuju, 2016; razstave v Palači Armerija v Kopru, 2015; Galeriji Zavičajana v Banjolah na Hrvaškem, 2014; Mali galeriji v Kranju, 2011 in Galeriji Kresija, 2008.
www.bostjannovak.com
www.bnovak.si

Foto: Nada Žgank.