Galerija je odprta:
Ponedeljek - četrtek:
11.00-15.00
in 16.00-20.00
Petek:
15.00-23.00




Kaj je tvoje, nič ni tvoje!

05 Julij 2017 > 28 Julij 2017 Vabljene_i na otvoritev razstave "Kaj je tvoje, nič ni tvoje", v sredo, 5. julija 2017, ob 18. uri v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.

Sodelujoče_i umetnice_ki: Nevena Aleksovski, Ivana Bajec, Erik Mavrič, Miha Perne, Adrijan Praznik, Iva Tratnik.

Kuratorica in kurator: Anabel Černohorski, Sebastian Krawczyk.

Vodstvo po razstavi, v sredo 12. julija, ob 18.00 vodstvo ODPOVEDANO.

Risarski jam session je projekt, ki ga je skupina umetnic_kov začela leta 2016. Večina srečanj je od oktobra naprej potekala v Galeriji Alkatraz, ki takrat ni delovala kot javni razstavni, temveč intimno-družabni ustvarjalni prostor. Vzpostavili so se preprosti okviri sodelovanja: redna srečanja na dogovorjenem mestu, uporaba osnovnih pripomočkov za risanje, poskus združevanja različnih umetniških pristopov znotraj posamezne risbe, vse s poudarkom na artefaktu kot razlogu za nadaljevanje dialoga in ne kot končni postaji procesa. Iz projekta je izšla razstava Kaj je tvoje, nič ni tvoje!

Skupinsko ustvarjanje izhaja iz želje in potrebe umetnikov po druženju, izmenjavi znanj, odpiranju novim načinom dela ter razvijanju lastnega likovnega jezika. Večina umetnikov_ic kot ključni element sodelovanja izpostavlja spremenjen ustvarjalni proces. Miha Perne omenja primer nezadovoljstva nad svojim delom, pri čemer mu v kolektivnem procesu nastajanja risbe na pomoč priskoči druga_i, ter s tem reši likovno zagato. Umetnice_ki med drugim izpostavljajo psihološki aspekt skupnega ustvarjanja (npr. nujnost soočenja z drugačnostjo, pripravljenost na spremembo lastnih pozicij) in povezovanje. Projekt se odmika od ustaljenega izoliranega procesa umetniškega dela, kar spominja na študijsko obdobje, ko so si umetnice_ki delile_i prostore in skozi interakcijo gradile_i svoj likovni slog.

Vse_i na razstavi sodelujoče_i umetnice_ki so v veliki meri sicer že uveljavljene_i, razstavljena dela pa obiskovalcu omogočajo branje individualnih likovnih izrazov. Na izdelke pa je vseeno mogoče gledati kot na zaokrožene celote. Risbe so na prvem mestu mišljene kot eksperimenti, ki ponekod ali za nekatere prehajajo v zaključena dela, kot pri vsakem ustvarjalnem procesu pa se ti dve kategoriji izmenjujeta. Adrijan Praznik zatrjuje, da je vsak izmed sodelujočih prevzel številne nove forme in s tem uspel nadgraditi svoj lasten izraz.

Naslov Kaj je tvoje, nič ni tvoje! namiguje na odpoved izključnemu avtorstvu risbe in na poskus sobivanja v začasni skupnosti. Podobni principi sodelovanja se hkrati navezujejo na bogato tradicijo Metelkove, katere del je Galerija Alkatraz. V času po zasedbi so mlade_i umetnice_ki s skupnim delom prispevale_i k izoblikovanju nove, izvirne podobe avtonomne cone. Sodelovanja med njimi so v tem prostoru nekaj običajnega in se odmikajo od v umetnostnem svetu prevladujočih kriterijev. Vprašanja avtorstva in avtonomije umetniškega dela so praviloma v ozadju. Projekt Kaj je tvoje, nič ni tvoje! v praksi realizira metelkovske ideale kot so koncept umetniškega dela kot rezultata kolektivnega truda, umetnost kot dialog, ter dinamičen način raziskovanja drugačnosti.

Tovrstna samoiniciativna in kolektivna sodelovanja imajo lahko subverzivni naboj. Današnji principi vsepodročnega delovanja, kot je tržna logika, zahtevajo proizvod in postavljanje oprijemljivih ciljev. Večmesečna srečanja, zastavljena kot fluidni proces, ki računa s porazom (oz. ga prišteva kot nujen del logike srečanj), so v praksi današnje logike produktivnosti nedobrodošla. Razvijanje medosebnih odnosov in preseganje individualističnih teženj lahko potencialno prestopi likovne okvirje, saj gradi model sobivanja, temelječ na solidarnosti, strpnosti in skromnosti. Subverzivni potencial se skriva tudi v samoniklosti projekta. Odvija se namreč izven striktnih sistemskih okvirjev, pa čeprav ga gosti galerija.

Anabel Černohorski, Sebastijan Krawczyk


Posebna zahvala: Bine Zagorc.

Fotografije razstave in otvoritve: Nada Žgank.

Nevena Aleksovski (1984) je leta 2008 diplomirala iz slikarstva na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, leta 2014 pa magistrirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je aktivna na področjih risbe, slikarstva, ilustracije in umetniških fanzinov.  Za svoj umetniški fanzin je leta 2016 prejela glavno nagrado na natečaju ZINE VITRINE dvatwozwei. Predstavila se je na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji in na Hrvaškem. Med drugim je razstavljala v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na skupinski razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija(2017) in na skupinski razstavi Neki piše v Galeriji Vodnikove domačije v okviru projekta Zavoda SCCA Ljubljana (2017). Ukvarja se tudi s pedagoškim delom in sicer v galerijah ŠKUC in Alkatraz v Ljubljani. Leta 2016 je ilustrirala zbirko poezije Ljubica Rolanda Barthesa pesnice Ane Makuc, ki je bila letos nagrajena z Veronikino nagrado. Živi in dela v Ljubljani.

Ivana Bajec (1990, Pula) je leta 2012 diplomirala iz slikarstva pod mentorstvom Marjana Gumilarja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno končuje podiplomski študij pri mag. Žigi Karižu in dr. Levu Kreftu. Ukvarja se z risbo, grafiko in slikarstvom. Živi in ustvarja v Ljubljani. Sodelovala je na več samostojnih (Plac Boris, Tovarna Rog, Ljubljana, 2015; Galerija P74, Ljubljana 2016; Kino Šiška, Ljubljana 2016) in skupinskih (30. grafični bienale, Kaj se je zgodilo?, 2013; galerija Constantin Brancusi, Bukarešta, Romunija, 2014) razstavah.

Miha Perne (1978, Ljubljana). Leta 1997 je maturiral na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer fotografija. Leta 2004 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Leta 2011 sta ustanovila založbo Beli sladoled books & zines in za svoje delo prejela nagrado skupine OHO. V zadnjem času se je predstavil na skupinski razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (2017) in na obsežni samostojni razstavi Gužva v Zdravniški zbornici v Ljubljani (2016). Ustvarja na področju slikarstva, grafike in stripa.

Adrijan Praznik (1988) je leta 2016 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), smer slikarstvo, pri mentorju mag. Žigi Karižu in somentorju dr. Tomislavu Vignjeviću. Prejemal je štipendijo Mestne občine Ljubljana za nadarjene študente ter prejel nagrado ALUO za posebne umetniške dosežke v akademskem letu 2011/2012. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji in v mednarodnem prostoru (Češka, Bosna in Hercegovina, Grčija, Italija, Nemčija) ter bil na rezidencah v Rigi in v Berlinu. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ga je leta 2015 nagradilo z delovno štipendijo za perspektivne umetnike. Njegova dela so vključena v zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Živi in dela v Ljubljani.

Erik Mavrič (1979, Koper) je 2004 diplomiral pa leta 2008 je magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Razstavljal na več samostojnih (Hiša kulture Pivka, 2016; Galerija Dimenzija napredka, Nova Gorica, 2014; Galerija Krško, 2014; Projektna soba SCCA, Ljubljana, 2012) in skupinskih (med drugimi: P74, Ljubljana, Hiša kulture Pivka, Center sodobnih umetnosti Celje, Galerija Velenje, Mestna galerija Nova Gorica, Galerija Simulaker, Novo mesto, Galerija Insula, Izola)razstavah. Leta 2012 je prejel posebno priznanje strokovne žirije 16. slovenske kiparske razstave, leta 2002 Študentsko Prešernovo nagrado.

Iva Tratnik (1980) Leta 2012 magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Raziskuje različne umetniške prakse, med njimi tekstilne kolaže, oljna in akrilna platna, skulpturo, risbo, instalacije in druge site-specific intervencije. V sodelovanju z Markom Jakšetom je projekt Bojni ples za zbombardirano luno razstavljala v Galeriji sodobne umetnosti Celje, v Kibli v Mariboru in na Ljubljanskem gradu (2010-11). Samostojno se je predstavila v Galeriji Plevnik-Kronkowska v Celju (2011, 2015), Likovnem salonu v Celju in na Sarajevski zimi (2013), Ateljeju Galerija v Ljubljani (2015), Slovenskem paviljonu na Expu v Milanu (2015), Kinu Šiška (2016), Galeriji sodobne umetnosti Celje (2017) in galeriji Nočna izložba Pešak v Ljubljani (2017). Sodelovala je tudi na več skupinskih razstavah. Med drugimi v: Galeriji Equrna v Ljubljani (2011), UGM v Mariboru (2012), Galeriji Miklova hiša v Ribnici (2012), Galeriji sodobne umetnosti Celje (2013), Kibli v Mariboru (2013), celjski ediciji Svetlobne gverile (2016) ter v Galeriji Vžigalica v Ljubljani (2016). Ilustrirala je za literarni blog Kevdr. Nastopala je tudi tudi v performansih in butoh - sodobnih plesnih predstavah ter se preizkusila v scenografiji in kostumografiji.