Odpiralni čas:
ponedeljek - petek:11.00 - 19.00
ponedeljek - petek:11.00 - 19.00
10 Februar 2017 > 03 Marec 2017 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave "Bivališče praznine" Dajane Durić, v petek, 10. februarja 2017, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljeni tudi na vodeni ogled razstave z umetnico, v petek, 3. marca, ob 18. uri. Na ta dan bo galerija odprta od 11.00 do 15.00 in od 16.00 do 20.00.
Dajana Durić je v slovenskem prostoru še neznana umetnica, a ker je njen umetniški jezik originalen in dodelan, bo s svojo razstavo v Galeriji Alkatraz pritegnila pozornost publike. Svojih zanimanj ne skriva pod tančico poetičnosti, ampak jih jasno artikulira: rada bi oblikovala prostore, kjer je možno prikazati situacije, ki ponazarjajo minljivost človeških razpoloženj in večplastnost spominov. Prostore, ki jih gradi, poleg vizualne senzibilnosti odlikuje tudi močna prisotnost vonja, zvoka in dotika, ki prispeva k aktivnejši percepciji razstave. Dajana Durić dojema umetnost kot celostno izkušnjo, ki omogoča ne samo estetsko doživetje, ampak tudi raziskovanje lastnega jaza. Avtorica rada prestavlja meje dojemanja tega, kar ponavadi koncipiramo kot polje umetnosti. V enem od svojih preteklih projektov izhaja iz medija slike, ki postane izhodišče za psihološko raziskavo posamezničine_kove senzibilnosti in vprašanja kako le-ta vpliva na dojemanje realnosti.
Avtorica svoja umetniška dela rada postavlja v različnih prostorih. Ustvarjala je že v gozdu, po drugi strani je v galerijskem okolju ustvarila svoj lastni gozd, ki je obenem svojevrsten dnevnik avtentičnih intimnih doživetij, spremenjenih v tekstilne podobe, ki spominjajo na domišljijski gozd. Projekt Mikroorganski gozd je po njenem mnenju najbolj pomembno umetniško delo, ki ga je doslej ustvarila. Zastavljeno je bilo kot poskus ohranitve spomina na očeta, ki je v tem obdobju preminil. Drevesa iz tekstila so bele barve in se nahajajo v prav tako belem galerijskem prostoru. Podobno barvno kompozicijo, ki simbolizira minljivost in kontemplacijo, bo umetnica izbrala tudi za postavitev v Galeriji Alkatraz.
Zanimivo je opazovati kako umetniško sporočilo Dajane Durić oblikujeta ne le domišljija in originalna večplastna ustvarjalnost, ampak tudi marljivo delo, ki je vedno rezultat dolgega procesa rojstva umetnine. Njene razstave nastajajo več mesecev ali celo nekaj let; projekt Bivališče praznine je nastajal eno leto, Mikroorganski gozd dve - vztrajno delo je pomembna komponenta njenega umetniškega jezika.
Site-specific instalacija, ki bo nasatala pri nas, bo sestavljena iz 72 platen dimenzij 60x60 cm, na njih bo kolaž sestavljen iz čajnih vrečk, ki se bo tekom razstave razsipal na tla in spreminjal postavitev v galeriji. Med čajem se bodo gibale_i gledalke_ci, ki jim bodo pot do občutij olajšale tudi čajne vonjave. Projekt je prikaz minevanja časa, nepopolnosti in pozabe in je ožje povezan z vzhodnjaškim videnjem lepote. Koncept dela izhaja iz japonske estetike in filozofije Wabi-Sabi, katere začetki prakticiranja se vežejo na mojstre čaja (čajna soba). Wabi-Sabi se razkriva skozi harmonijo, enostavnost in skromnost in ga lahko povežemo s pojmom več je manj. To, kar vidiš, je to, kar vidiš, so besede Franka Stelle o bistvu minimalizma. Minimalizem se je v 60ih in 70ih letih 20. stoletja bolj uveljavil v kiparstvu kot slikarstvu, Clement Greenberg pa ga je v svojem besedilu Recentness of Sculpture (1967) napačno opredelil za novost brez dolgotrajnega učinka, ki ima več opraviti z notranjo opremo kot umetnostjo. Delo Dajane Durić bo na podoben način begalo gledalko_ca, saj estetika Wabi-Sabi temelji na praznini, ki ni dobesedna, ampak mnogo bolj kompleksna. Naloga gledalke_ca je v napolnjenju prostora z osebno vizijo, s katero nadalje gradi svoja estetska občutja. Ta koncept umetnica uporablja za prostor, ki v tem kontekstu sprejme estetsko-kontemplacijsko funkcijo oz. vzajemno sodeluje s človeškim umom. Menjajoč estetski doživljaj prostora, postavitev gledalko_ca spodbuja na introspektivno soočenje s sinestezijsko in perceptivno situacijo, ki lahko izzove različne asociacije, občutke in celo evocira spomin. Glavni element in sestavni del umetniškega dela je čaj, čigar simbolika se razteza v daljno preteklost. V vsakdanji banalnosti pojma čaj, ki je sicer vplival na taoistično misel in ga lahko dojemamo kot simbol duhovnega očiščenja, umetnica išče globlji smisel. Tako kot prej naloga gledalke_ca je, da se ji v tem iskanju pridruži še sam_a.
Ana Grobler in Sebastian Krawczyk
