Galerija je odprta:
Ponedeljek - četrtek:
11.00-15.00
in 16.00-20.00
Petek:
15.00-23.00




Jan Bejšovec in Anže Ermenc: Drugi jaz – tekstilni pogled na raziskovanje identitete in pripadnosti

29 November 2016 > 16 December 2016 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave "Drugi jaz – tekstilni pogled na raziskovanje identitete in pripadnosti", Jana Bejšovca in Anžeta Ermenca, v torek, 29. novembra 2016, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljeni tudi na javno vodstvo po razstavi z Janom Bejšovcem, ki bo 8. decembra, ob 19. uri.

Tekstilna umetnost je v zadnjih letih na novo pridobila pozornost umetniške javnosti. Gverilsko pletenje in produkcija samoniklih tekstilnih oblikovalk_cev sta prisotni v mnogih zunanjih in notranjih javnih prostorih. Čeprav je tekstilna obrt še vedno razumljena kot področje, kjer tradicionalno prevladujejo ženske, bližji pogled v preteklost prikazuje drugačno zgodbo. Številne tekstilne poklice, kot so npr. izdelovanje preprog, pretežno opravljajo moški. Bližje slavi in bogastvu pa seveda naletimo na mnoge krojače in modne oblikovalce. Prisotnost tekstilnih umetnikov moškega spola v sodobni umetnosti nas tako ne sme presenetiti. Lahko se vprašamo ali umetniki uporabljajo in razumejo delo z blagom in šivanko na drug način kot umetnice, vendar bi bilo bolje, da se vprašamo, če se želijo delu s tekstilom približati ravno zato, ker se ga splošno dojema kot manjvredno in obrtniško. Morda se vračajo k njemu preprosto zato, ker omogoča ustvarjalno delo na način, ki mu druge sodobnejše umetniške prakse niso sposobne konkurirati. Nič od tega pa ne spremeni dejstva, da je vnašanje novih vsebin in prevračanje pomenov ter ustaljene rabe izdelkov pomemben umetniški prispevek.

Idejno izhodišče razstave tekstilnih portretov Jana Bejšovca in Anžeta Ermenca temelji na različnosti izkušenj in interesov. Umetnika se razlikujeta glede na narodnost in starost. Poleg tega se še nista srečala. V času, ko je Jan Bejšovec prvič pripotoval v Ljubljano iz Berlina, je Anže Ermenc odhajal iz Ljubljane v Manchester. Kljub mnogim razlikam oba povezuje zanimanje za sodobno tekstilno umetnost, zato sta se odzvala na povabilo Galerije Alkatraz in združila moči na način, ki ga nismo pričakovali. Prvenstveno je bila razstava mišljena kot skupinska razstava dveh umetnikov, ki se tekstilij lotevata vsak s svojim pristopom. A umetnika sta se povezala in pripravila svoj koncept v dialogu drug z drugim, ki ni samo umetniški, ampak pravzaprav tudi kuratorski. Tako se razstava nahaja med skupinsko in samostojno razstavo, saj sta za ta projekt postala tandem, ki se dopolnjuje v izvedbi skupne avtorske postavitve. Glavni motiv razstave bodo tekstilni portreti z zasukom.

V sklopu dogovarjanja sta se namreč lotila še eksperimenta: umetnika sta izmenjala obrise oz. šablone lastnih obrazov z namenom, da vsak razišče identiteto drugega le na podlagi njegovega dela, ki je javno dostopno ter ustvari tekstilni portret soavtorja. Dogovorila sta se, da o delu v nastajanju ne bosta izmenjavala informacij, zato ne poznata rezultatov dela partnerja. Z lastnim tekstilnim portretom se bosta prvič soočila šele na otvoritvi razstave. Lahko se sicer vprašamo kaj bo zares nastalo? Morda bosta preko portretov ustvarila zgolj projekcijo lastnih predstav. Drugi bi bil torej tukaj le filter s pomočjo katerega se namesto resničnosti kaže jaz.

Razstava bo prizorišče soočenja različnih nazorov in pogledov na tekstilno umetnost, obenem pa tudi nekakšen dialog dveh umetnikov z raznolikimi izkušnjami. Občinstvo bo tako imelo možnost opazovanja dveh zelo različnih slogov tekstilne umetnosti. Medtem ko Ermenc uporablja svoje vezenine kot pripomoček pri obravnavi tem neugodja in refleksije osebnih izkušenj s pomočjo satire in v svojem širšem (modnem) delu prevprašuje družbeno določanje vrednosti in vidnosti ne-modnih in ne-popularnih posameznikov, se Bejšovec raje osredotoča na  portretiranje kontroverznih oseb iz zgodovine in politike v upanju na vzpostavitev konfliktnih situacij v političnem, ne osebnem smislu. Poskus Bejšovca in Ermenca prikazuje nenavadno pestrost sodobne tekstilne umetnosti.

Zamisel povezovanja med že izkušenim umetnikom, ki zastopa opredeljena stališča in ustvarjalca mlajše generacije, ki deluje na več področjih in v svoji praksi ne zastopa ideološko jasno začrtanih smernic, vzbuja vprašanja. Je projekt sodelovanja smiseln, glede na to, da Bejšovec daje prednost agresivnemu nastopu in spodbujanju  napetosti, medtem ko Ermenc izbira subtilne podobe v povezavi z manjšimi formati? Morda sta naredila napako s tem, ko sta poskusila ustvariti podobo drugega na podlagi medijskih objav z nepopolnim sredstvom kot je obris obraza. Kaj pravzaprav želita sporočiti preko javnega projiciranja lastnih predstav o drugem s pompoznim odstiranjem pogleda na drugega v času otvoritve? Morda nas želita soočiti z vprašanjem kaj zares vemo o drugemu, kar ni zaznamovano z našimi lastnimi predstavami?

* * *

Jan Bejšovec  je zgodovinar, umetnik in novinar rojen leta 1975 v Vzhodni Nemčiji, ki uporablja umetniški psevdonim Konfliktstoff. V svojem umetniškem delu se posveča tekstilni umetnosti in instalacijam. Ukvarja se pretežno s političnimi in zgodovinskimi temami. Grafična in včasih provokativna upodobitev je namerno v kontrastu z večinoma tekstilnim medijem, ki je sestavljeno iz avtentičnih tekstilij, vzorcev vojaške kamuflaže oz. vintage oblačil. Poleg številnih političnih izjav, umetnikova dela izhajajo iz stare tradicije tekstilne umetnosti in obrti v kontekstih njihove uporabe s strani države, vojske in propagande.  Umetnik skozi tekstilne instalacije v javnem prostoru poskuša tudi opozarjati na urbane točke, ki so po njegovem mnenju zgodovinsko pomembne. Jan Bejšovec je sodeloval na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini (Berlin, Chemnitz, Halle, Nemčija; Miami, ZDA; Nočna izložba Pešak, Ljubljana). Bil je tudi eden od kustosov razstave 77-13 Politična umetnost in odpor v Turčiji. Več o umetniku na: http://www.konfliktstoff.org/

Anže Ermenc (roj. 1992) je diplomiral na Fakulteti za dizajn v Ljubljani (2015). V diplomski nalogi se je posvetil raziskovanju vezenja in šivanja v njuni pojasnjevalni in vizualni vlogi. V ta namen je s pomočjo različnih šivalnih tehnik svoje računalniške skice spremenil v tekstilna dela. Pred kratkim je zaključil tudi podiplomski študij modne grafike na Manchester School of Art, Velika Britanija (2016).
Ermenc se še posebej zanima za modo kot vizualni jezik, izzivanje  tradicionalnih pogledov na spol in povezovanje različnih področij  kot so moda, tekstilna umetnost in oblikovanje skozi kreativno vodenje in stiliranje. Anže Ermenc je modni urednik revijie New Edge Magazine. Njegovo delo je bilo že večkrat objavljeno (npr. Elle, Modna in Marketing Magazine) pred kratkim pa je začel delati kot asistent dodiplomskega študija modnega in umetniškega vodstva na Manchester School of Art. Lani se je predstavil na prvi samostojni razstavi v Centralni postaji, v Ljubljani,   razstavljal je tudi na več skupinskih razstavah v Veliki Britaniji.

Fotografije iz otvoritve: Sunčan Stone.









Anže Ermenc, I'm not really that vain, Slabi dnevi, 2014/2015 Anže Ermenc, Avtoportret 8, 2015 Anže Ermenc, Displaced, 2016 Konfliktstoff, Dr Goebbels, 2012 Konfliktstoff, Murder of the Despot Gaddafi, 2011 Konfliktstoff, Sem močna a nisem iz jekla, 2016 Vodeni ogled po razstavi za skupino študentov_k prof. Tanje Devetak iz Fakultete za dizajn , 1.12., foto: Neža Peterle Vodeni ogled za skupino študentov_k prof. Tanje Devetak iz Fakultete za dizajn , 1.12., foto: Neža Peterle Vodeni ogled za skupino študentov prof. Tanje Devetak iz Fakultete za dizajn , 1.12., foto: Neža Peterle Vodeni ogled za skupino študentov prof. Tanje Devetak iz Fakultete za dizajn , 1.12., foto: Neža Peterle Vodeni ogled za skupino študentov prof. Tanje Devetak iz Fakultete za dizajn , 1.12., foto: Neža Peterle Vodeni ogled za skupino študentov prof. Tanje Devetak iz Fakultete za dizajn , 1.12., foto: Neža Peterle