Galerija je odprta:
Ponedeljek - četrtek:
11.00-15.00
in 16.00-20.00
Petek:
15.00-23.00




Galerija Alkatraz v galeriji flat1: Človek na meji

20 Maj 2016 > 23 Maj 2016 Vljudno vabljeni na otvoritev skupinske razstave z naslovom "Človek na meji", v petek, 20. maja 2016, ob 19.00, v galerijo flat1, U-Bahn/Stadtbahnbogen 6-7, Dunaj.

Sodelujoči umetniki:Tomaž Furlan, Beli sladoled, Ana Čigon, Primož Novak & Nika Oblak, Gino Alberti, Kati Bruder, Sula Zimmerberger, Karin Maria Pfeifer.

Kustosa: Jadranka Plut in Vasja Nagy.

Razstava je rezultat sodelovanja Galerije Alkatraz in galerije flat1.
Zahvaljujemo se za podporo SKICI (Slovenskemu kulturno informacijskemu centru v Avstriji).

Vprašanje meje se zdi kot večno iskanje identitete in primerjave/zamejitve z drugim. Dovolj je že, če pogledamo umetnost preteklih stoletij, v kateri je človek postavljen na to stran, torej viden, določljiv, končen, umrljiv. Pa vseeno nestanoviten tudi v najbolj površni in shematični predstavi. V renesansi zre za zaveso mistike in skuša dojeti bistvo Boga, v romantiki pa v daljavo, v megleno obzorje nad Zemljino oblo, za katerim naj bi obstajala nepredstavljivo velika in silna Narava. Moderna doba je prinesla dojemanje časa, v katerem je vse hkrati prisotno in odsotno; prihodnost, preteklost in sedanjost se med sabo prepletajo po fizikalnih zakonih in ne po mitsko-mističnih načelih. Človeku identiteta ni dodeljena, temveč si jo izbere sam, v vsakem trenutku posebej. Priredi lahko svoj položa na šahovnici tako, da si prestavlja kazalec na drsniku mikro-makro razmerij. Enkrat je kmet, v naslednjem trenutku že ponosno obvladuje vse strani svojega kraljestva. Na podoben način se vživlja v vloge, ki jih slikajo zgodovine, tako preteklosti, kot prihodnosti in sedanjosti. Sodobni človek lahko pozna razliko med tehnološkim velemestom z roboti in tridimenzionalno simulacijo ter koliščarsko vasjo, ki se zanaša na lastne roke in duhovno navezo z drugimi bitji. Potuje po prostoru-času in po zgodovinskem času v svojem, osebnem prostoru. Večkrat se znajde na robu znanega in takrat stoji pred odločitvijo, na katero stran bo stopil. Meja je namreč problem tega, ki (si)jo postavi, ne onega, kar je na drugi strani.

Izbrani umetniki iz Slovenije in Avstrije delujejo na različnih področjih in ustvarjajo v različnih tehnikah. V njihovem delu je izrazito prestopanje meje, tudi hoja po robu, če želite. Ne toliko v formalnem smislu, to je v današnjem času skoraj nemogoče, vendar v vsebinskem. Gre za ponovno preverjanje že znanega in stopanje še korak dlje. Gre za širitev osebne zgodbe, skozi katero se razširi kultura, ki je skupna neki civilizaciji. Ne nazadnje gre tudi za vprašanje, koliko je človek lahko človek, preden se razčloveči. V telesu in duhu.

Razstava Človek na meji je mišljena kot odprta razmišljujoča platforma o mejah, ki si jih danes postavljamo v simbolnem in fizičnem smislu ter tako odraža širše sodobne umetniške in družbene fenomene. Dela odpirajo probleme vsakdanjosti, umetniškega raziskovanja in sistema v katerega smo vpeti, produkcijske pogoje, ter širšo družbeno realnost, katere umetniki ponazarjajo z različnimi mediji in vsebinami.

Tomaž Furlan s svojo interaktivno napravo Wear XV, ki je ena od štiriindvajsetih del desetletnega projekta Wear 2005-2015, ki so sestavljene iz video performansov in objektov, postavlja mejo med pojmovanjem telesa danes in vmesnikom. Pri Tomaževih delih je ta vmesnik fizičen objekt voden brez tehnoloških pripomočkov, ki narekuje enostavnost in reciklažo odpadnih materialov iz katerih je sestavljen tim. stroj/objekt, ki deluje kot pripomoček za lajšanje vsakdanjih človeških opravil/dela. “Projekt Wear je poskus borbe proti banalnosti z neumnostjo. Seveda je neuspešen, obenem pa tudi absolutno potreben, da ostanemo kar se da človeški,” pravi avtor.

Za Beli sladoled, kot svetovno znano umetniško skupino je izhodišče usmerjeno v razvijanje risbe kot avtonomnega umetniškega medija. Risba deluje kot odprt prostor, ki odpira meje ustvarjanja in nudi neskončne načine in možnosti nadgrajevanja umetniške forme. S preprostimi sredstvi kot so črte, s tehniko kolažiranja podob na nekovencionalnih podlagah, umetnika sestavljata in oblikujeta zgodbe. Tu sta se našla, kajti medij risbe jima omogoča živost, nezaključenost, odprtost in nadgrajevanje umetniške forme, ki je v lastnem ustvarjalnem svetu ne pojmujeta kot zaprt prostor, ampak kot prostor neskončnih načinov in možnosti.

Nika Oblak in Primož Novak raziskujeta mejo vpetosti umetnika oz. slehernega posameznika v kolesje družbene in osebne nemoči. Video z naslovom Krik, ki asociira na modernistično sliko z istim naslovom slikarja Muncha iz leta 1908 postavlja v ospredje ne več podobo trpečega človeka s krvavo rdečim nebom temveč subjekt in njegovo nezmožnost molčanja ter potrebo po izražanju ujetosti lastne pozicije v družbeni ustroj.

Dokumentarni film Ane Čigon z naslovom Heroinat / Herojke odkriva meje družbenega položaja in vlogo žensk skozi zgodbo postavljanja spomenika posvečenega vsem ženskam v Prištini leta 2015. Umetnica si postavlja vprašanje komu so postavljeni spomeniki in kakšno identiteto komunicirajo, »ugotovila sem, da se z njimi slavi zelo ozek spekter zgodovine, iz katere so izključene tako ženske kot tudi mnoge druge družbene skupine«.

Vasja Nagy in Jadranka Plut


Ana Čigon je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključila dodiplomski študij slikarstva in podiplomski študij videa. Končala je tudi magistrski študij Interface Cultuers na Kunstuniversitaet Linz v Avstriji. Deluje pretežno na področju videa, performansa in novih medijev. V svojih zadnjih umetniških projektih se ukvarja s feminističnimi tematikami, predvsem z vprašanjem podreprezentiranosti umetnic v umetnostni zgodovini in teoriji, podreprezentiranostjo žensk v javnih spomenikih in s pomenom problematiziranja vzorcev zgodovinjenja umetnosti.

Tomaž Furlan, rojen leta 1978 v Kranju. Po končani srednji šoli se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani kjer je študiral kiparstvo. Pri delu ga predvsem zanima video ali videoperformans, kar pa ne izključuje drugih umetniških tehnik, ki lahko prenašajo željeno sporočilo. Živi in dela v Ljubljani in Škofji Loki. Svoja dela je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah v doma in v tujini. Dela pa so bila predstavljena tudi na več skupinskih razstavah doma in v tujini, kot so; Knjiga umetnika v Sloveniji 1966–2010, Gallery Kresija, Videospotting in Videodokument v Gallery 3,14, Bergen Norveška 2008, Paralelni svetovi, AKC Metelkova Mesto, 2009, Limited acces II, Parkingallery in collaroboration with Azad Gallery, Tehran 2009, In the loop: Contemporary EU video art, Washington USA (2010), Ljubljana 2010, Word for Word, without Words, City Art Museum, Ljubljana 2010, Manifesta 9, Genk Belgija 2012, Biennal Exhibition Multimeridian '12, Pula, Croatia, U3, MSUM Ljubljana 2013, The Present and Presence, MSUM, Ljubljana 2014, Port Izmir 14, Izmir Turčija 2014, Technical Unconscious, Porto Portugalska 2014, Tomaž Furlan 2005 – 2015, Museum of contemporari art Rochechouart, Francija. Za svoje delo je prejel nagrado Skupine OHO za mlade umetnike (2012) in s svojim delom sodeloval na več simpozijih doma in v tujini.

Nika Oblak & Primož Novak kot tandem na področju sodobne umetnosti delujeta od leta 2003. V svoji umetniški praksi raziskujeta sodobno družbo pod vplivom medijev in kapitala, ter podrobno predstavljata njeno vizualno in lingvistično strukturo. Njuna dela so bila predstavljena na uglednih prizoriščih sodobne umetnosti po vsem svetu, med drugim na: Sharjah Biennial (UAE), Japan Media Arts Festival, Tokijo (JP), Istanbul Biennial (TR), Biennale Cuvee, Linz (AT), Transmediale Berlin (DE), na Alexandria Biennale for Mediterranean Countries (EG), FILE Sao Paulo (BR)... Prejela sta številne štipendije in nagrade, med drugim CYNETART Award, ki jo podeljuje Trans-Media-Akademie Hellerau v Dresdnu (DE). 

Beli sladoled:
Miha Perne – rojen leta 1978 v Ljubljani. Leta 1997 je maturiral na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (Ljubljana), smer fotografija. Leta 2004 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Leta 2011 sta ustanovila založbo Beli sladoled books and zines in za svoje delo leta 2011 prejela Nagrado skupine OHO. Perne ustvarja na področju slikarstva, grafike in stripa. Vrtnari.

Leon Zuodar – rojen leta 1977 v Postojni. Po končani srednji šoli v Postojni je leta 2004 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo. Leta 2005 je z Mihom Pernetom ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Med 2007−2009 je bil član umetniške skupine/ projekta Art of Asfalt. Leta 2011 sta s Miho Pernetom ustanovila založbo Beli sladoled books and zines in za svoje delo prejela Nagrado skupine OHO. Zuodar je leta 2014 postal tudi soorganizator programa v galeriji Hiše kulture v Pivki. Rolka.





 

Tomaz Furlan, Wear XV, metal, wood, polyurethane foam, 2013 (foto_ Robert Ograjenssek) Tomaz Furlan, Wear XV, metal, wood, polyurethane foam, 2013 Ana Cigon, Heroines Heroinat (15'30''), 2015 Ana Cigon, Heroines Heroinat (15'30'', 2015) Beli sladoled (White Ice Cream), 2015 Beli sladoled (White Ice Cream) Nika Oblak & Primoz Novak, The Scream, 2015, 60'' LCD monitor, video installation Nika Oblak & Primoz Novak, The Scream, 2015, 60'' LCD monitor_video installation