18
May
2006
>
06
June
2006
GALERIJA KRESIJA, Stritarjeva 6, Ljubljana
Organizacija razstave: Matej Bizovičar – Bizo, Jadranka Ljubičič, Robertina Šebjanič
BARBARA ABRAM, BOŠTJAN AVGUŠTIN, TODORČE ATANASOV, STANE AVSEC,JOŽE BARŠI, MATEJ BIZOVIČAR, MAJA BOHAR, ZAŠ BREZAR,URŠKA NINA CIGLER, EDVIN DOBRILOVIČ, TINA DRČAR, BOŠTJAN DRINOVEC, LUKA DRINOVEC, ANNA EHRLEMARK, MITJA FICKO, TOMAŽ FURLAN, MATIC GOLJA, ANDREJA GOMIŠČEK, NIKOLAI JEFFS, KARMEN JAZBEC, MARTINA KIKELJ, DAMJAN KOCJANČIČ, MARTINA KOČEVAR, NEVEN KORDA, BORUT KOROŠEC, LUČKA KOŠČAK, MARKO KOVAČIČ, DAMIJAN KRACINA, DARIJ KREUH, KUD SESTAVA, VLADIMIR LEBEN, GREGA LORENCI, APRILIJA LUŽAR, LUIZA MARGAN, GORAN MEDJUGORAC, SILVO METELKO, BOŠTJAN NOVAK, LEOPOLD OBLAK, MOJCA OGRIZEK DRINOVEC, SILVAN OMERZU, ANDREJ PAVLIŠIČ, MIRAN PEŠIČ, IVANA PETAN, DEJAN PFEIFER, BOŽO RAKOČEVIĆ, MIHA SEVER, ROK SIEBERER – KURI, BINE SKRT, APOLONIJA SIMON, SAŠA SPAČAL, STRIP CORE / ZAVOD FORUM, DARJA ŠIPEC, ROBERTINA ŠEBJANIČ, ANDREJ ŠTULAR, DUŠAN ŠUŠTARŠIČ, ILIJA TERRAH, URŠA TOMAN, TANJA VUJINOVIČ IN ZVONKA SIMČIČ, MIHA ŽORŽ IN PODRUŽNICA TOVARNA ROG
Predstavniki kapitala in nekaterih medijev pogosto vidijo AKC Metelkovo mesto prostor, ki ga je treba zapolniti. Pri tem bodisi popolnoma prezrejo dejavnosti na Metelkovi, bodisi vidijo mesto kot prostor nevreden elitnega prostora v mestu. Zato je na razstavi načrtno del galerijskega prostora izpraznjen. Izpraznjenost prostora pa ne pomeni popolne praznine v fizičnem smislu, temveč na simbolični ravni izpostavlja vprašanja dojemanja Metelkove mesta, tega specifičnega prostora znotraj mesta in znotraj centrov moči, ki bi radi ta del videli fizično praznega.
Na drugi strani pa imamo prostor napolnjen z umetniškimi artefakti posameznih ustvarjalcev Metelkove mesta kot antipol praznine. Umetniki kot vitalni del tega prostora poleg ostalih ustvarjalcev podarjajo temu mestu življenjsko energijo in spreminjajo njegovo podobo iz dneva v dan. To večno delo v procesu AKC Metelkove mesta in samih posameznikov znotraj, je tista točka, na kateri se je zgradil unikum socialno družbenega gibanja devetdesetih let.
»V dani predstavitvi skušamo izpostaviti prostor kot torišče združevanja različnih ustvarjalcev, oziroma torišče različnih mentalnih vsebin. Prostor izkušnje sobivanja, kot odgovor vseobčemu odtujevanju. AKC Metelkova mesto pa je tudi tor upora premikanju nekaterih pojavov današnje civilizacije, ki se žal zdijo preveč samoumevni. Ta prostor, to torišče, je nosilec nesnovnega in neomejenega, kjer se prosto premikajo predvsem različni ustvarjalni principi.
V svoji predstavitvi bi radi problematizirali drugi pol videnje istega prostora. Videnje, ki ga priznava vrednega le kot izpraznjenega. Ki se mu zdi, da je ground zero edina točka, katera lahko omogoča nadaljnji razvoj civilizacije. Diktatura kapitala za katero je rast BDP-ja nedotakljivi malik in ki mu na žrtvenik polaga tako dvomljivce kot tudi goreče vernike. Osupljiva miselnost, ki opustošenje atomske eksplozije enači z velikim pokom ustvarjenja. Arhitekturni posegi, ki se ne menijo ne za zgodovino in ne za sedanjost saj vsiljujejo končne rešitve urbanističnega vprašanja in ogrožajo temelje obljudenih stavb. Drugi pol ustvarjalnega prostora naj bi torej bila le zaslepujoča praznina. Tabula raza za nov začetek diktiranega zapisa. Ali v jeziku nekoč tu prisotne bivše jugoslovanske ljudske armade brisani prostor, prazen, pregleden prostor namenjen odstrelitvi vsakega nezaželenega tujka.« (Matej Bizovičar)
V praznem prostoru galerije se bo vsakodnevno odvijal bogat spremljevalni program, ki ga nameravamo dopolnjevati sproti.